Pa sva kle… pri Nolanih, kjer bova nekaj mesecev »zimovala«, se ustalila na njihovi kmetiji in malo odpočila od potovanja. V Wellingtonu sva se 17. junija vkrcala na trajekt (sva ga skor zamudila) in po 3 urah in 20 minutah izkrcala v Pictonu, Južni otok, od koder sva pičila direkt v Hokitiko, na zahodno obalo. Pet ur praktično brez ustavljanja. Hotla sva bit čimprej tam, spet videt Nolane.
Presenetla sva jih lih »on time for dinner«, rekla sva jim namreč, da prideva en dan kasneje. Hehe, Janja je rekla, da je kr vedla, da bova prej pršla. Kakšno veselje! Pr’ Nolanih je ful luštn. Vsi smo stalno v rožcah. No, da se za začetek predstavimo…
Ja Igor je bil najbolj v rozcah…..
Luštna banda :):):)