{"id":1005,"date":"2011-03-06T07:55:05","date_gmt":"2011-03-06T07:55:05","guid":{"rendered":"http:\/\/arhiv.svetovno.si\/?p=1005"},"modified":"2011-03-06T07:55:05","modified_gmt":"2011-03-06T07:55:05","slug":"arequipa-in-hajkanje-po-kanjonu-colca","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.svetovno.si\/?p=1005","title":{"rendered":"Arequipa in hajkanje po kanjonu Colca"},"content":{"rendered":"

Arequipe<\/em>\u00f1osi<\/em> imajo sami sebe za neodvisno \u00bbnacijo\u00ab, druga\u010dno od ostalega Peruja in ne priznavajo Lime kot glavnega mesta. No, tako sva sli\u0161ala, vsaka regija v Peruju nekako razmi\u0161lja po svoje, zato je cela dr\u017eava politi\u010dno tako razklana. Ampak Arequipa<\/strong>, drugo najve\u010dje mesto v Peruju, res zgleda posebna, ker je – bela. Vse bajte (vsaj v centru) so narejene iz lokalnega vulkanskega kamna bele barve, imenovanega sillar<\/em>. Zato zgleda lep\u0161a od ostalega Peruja. No, malo je vse skupaj pokvarilo vreme. V ozadju Arequipe naj bi dominiral vulkan El Misti<\/strong>, ki pa ga v treh ali \u0161tirih dneh sploh nisva videla. V mestu nisva po\u010dela ni\u010d kaj posebnega, razen dobro in veliko jedla, dobila sva se s prijatelji iz Ice\u2026 V bistvu naju je tukaj edinkrat na poti po Peruju in Boliviji, ki sta zna\u010dilna po visoki nadmorski vi\u0161ini (midva sva se gibala do nekje 5000 metrov), zdelala vi\u0161ina, \u010deprav je Arequipa \u00bble\u00ab na 2400 metrih. Pri\u0161la sva direktno z morja in tukaj prespala. Sicer naju je pa samo malo glava bolela, ni\u010d takega, kar kokin \u010daj ne bi hitro pozdravil. \ud83d\ude42 Kasneje sva postopoma zvi\u0161evala nadmorsko vi\u0161ino: Cusco (3300 metrov), jezero Titikaka (3800 m), La Paz in Uyuni v Boliviji (4000 metrov in vi\u0161je). Pravilo za privajanje je, da se vsak dan dvigne\u0161 le za 300 metrov (in prespi\u0161). V nasprotnem primeru te lahko vi\u0161inska bolezen, imenovana Soroche<\/em>, kar po\u0161teno zdela (od \u00bbnedol\u017enih\u00ab glavobolov, pa vse do bruhanja ali celo postanka v bolnici).<\/p>\n

\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a><\/p>\n

Iz Arequipe sva \u0161la na najin prvi ve\u010ddnevni trek v kanjon Colca<\/strong>. Tri dni je trajalo hajkanje po enem izmed najglobljih kanjonov na svetu (uradno drugem, dejansko najgloblji kanjon, Cotahuasi, se nahaja malo\u00a0 ju\u017eneje). Kanjon Colca je dolg pribli\u017eno 100 kilometrov, njegova globina pa meri od 1000 pa vse do 3400 metrov. V Arequipi sva se za 130 perujskih solesov<\/em> na osebo (pribli\u017eno 32 evrov) pridru\u017eila vodeni turi, ki je vklju\u010devala tudi hrano in preno\u010di\u0161\u010da v kanjonu. Ekipco so poleg naju sestavljali \u0161e trije mladi punklci s Ferskih Otokov (ja, Ferskih Otokov) in en blazno zabaven Kanad\u010dan Alex, ki je s sabo vseskozi trogal neko napravo, s katero je na lastni Facebook strani objavljal svoje GPS koordinate, vidne na Google zemljevidih. Na\u0161 vodi\u010d je bil rahlo srame\u017eljiv, a zelo nakuliran tip iz Arequipe, po imenu Elardo. Kar dobra dru\u0161\u010dina\u2026 veliko zanimivega sva zvedela o Ferskih Otokih. \ud83d\ude42<\/p>\n

\u0160tartali smo iz Arequipe ob treh zjutraj in se najprej par ur fural do na\u0161ega izhodi\u0161\u010da na robu kanjona (seveda smo med vo\u017enjo vsi zakomiral, tudi na poti \u010dez prelaz Patapampa malo pod 5000 metri). Prvi dan smo se tako najprej z vi\u0161ine 3300 metrov spustili v kanjon strmo navzdol za pribli\u017eno 1300 metrov. Kanjon je res ogromen, ko gleda\u0161 dol z vrha je kar malo vrtoglavo. Do kosila smo bili \u017ee dol v prvi vasici, imenovani Chuccho<\/strong>, kjer smo tudi prespali. Na dnu kanjona je kar nekaj vasi, kjer prebivalstvo sestavljajo razli\u010dni potomci Inkov, predvsem starej\u0161i ljudje, ki \u0161e vedno govorijo starodavni jezik Quechua<\/em>. V eni izmed vasic, ki smo jo obiskali, stojita tudi cerkev in \u0161ola. Ljudje tu \u017eivijo zelo tradicionalno in samozadostno \u2013 pridelujejo hrano. \u0160e najve\u010d denarja jim prinesejo \u0161tevilni pohodniki, ki obi\u0161\u010dejo kanjon. Veliko pa je seveda tudi izseljevanja, saj v kanjonu ni nobene pametne infrastrukture za bolj \u00bbkomot\u00ab \u017eivljenje. Najbli\u017eja cesta je tri do \u0161tiri ure hoda v hrib in edino transportno sredstvo (poleg nog) so osli\u010dki. Govori se, da bodo speljali cesto dol in to bo sigurno popolnoma spremenilo zdaj starinsko \u017eivljenje v kanjonu, zato sva vesela, da sva pri\u0161la \u0161e pravo\u010dasno.<\/p>\n

Prvi dan popoldne je za\u010delo de\u017eevat in ni nehalo do naslednjega jutra. Ja, pri\u0161la sva v de\u017eevni sezoni. Ampak smo imeli nenormalno sre\u010do \u2013 dopoldne, ko smo hodili, je bil son\u010dek, popoldne je scalo. V tistem \u010dasu smo se tako predvsem kratko\u010dasili z Alexovimi \u0161tosi in razno raznimi poskusi dru\u017eenja z doma\u010dini.<\/p>\n

\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a><\/p>\n

Drugi dan smo v glavnem hajkali na dnu kanjona ob reki navzdol in spoznavali lokalno floro in favno ter tamkaj\u0161nje va\u0161ko \u017eivljenje. Na vsake toliko je visoko nad nami poletel \u0161e kak par andskih kondorjev, po katerih to obmo\u010dje slovi. Pot smo zaklju\u010dili v vasici Sangalle<\/strong>, ki jo kli\u010dejo tudi \u00bboaza\u00ab, saj tam uspeva prava tropska vegetacija (palme, ipd.). Vas je prakti\u010dno izpraznjena, skoraj nih\u010de tam ne \u017eivi, le nekaj doma\u010dinov fura prav posre\u010dena preno\u010di\u0161\u010da za pohodnike, ki vklju\u010dujejo sicer zelo asketsko opremljene bungalov\u010dke, a zelo osve\u017eujo\u010de bazen\u010dke z naravno vodo. Ravno smo \u0161e uspeli sko\u010dit notri, ko je spet za\u010delo de\u017eevat. Tud prav, spet ve\u010d \u010dasa za pogovore, zajebancijo, karte, power nap<\/em>-e in hrano. Jedli smo tipi\u010dno perujsko hrano \u2013 od laminega gola\u017ea do pala\u010dink z ri\u017eem in avokadom. V kanjonu raste vse polno avokadov, jedli pa smo tudi nenavaden sade\u017e, imenovan tuna<\/em> (ribi tuna se v \u0161pan\u0161\u010dini re\u010de atun<\/em>). Tuna raste na kaktusu, je zelo okusna in osve\u017eujo\u010da.<\/p>\n

\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a><\/p>\n

Zadnji dan hajka je bil najbolj zahteven, saj smo se morali z dna kanjona povzpeti nazaj na vrh, torej z vi\u0161ine 2200 metrov na pribli\u017eno 3200. Vstali smo \u017ee ob petih in se \u0161e v temi odpravili ven iz kanjona, da bi se izognili dopoldanski vro\u010dini. Vzpon je bil strm ter naporen in proti vrhu smo \u017ee kar po\u0161teno dihali! Na poti smo sre\u010devali doma\u010dine (celo stare mamce), ki so mimo nas dobesedno laufali s svojimi osli\u010dki gor proti vasi zaradi vsakodnevnih opravkov. Po slabih treh urah te\u017eke hoje navzgor smo pri\u0161li do na\u0161ega cilja na robu kanjona, kjer smo lahko v jutranjih urah \u0161e zadnji\u010d ob\u010dudovali gromozansko zamegljeno \u017erelo kanjona, in vasice Cabanaconde<\/strong>, kjer smo za nagrado dobili \u2013 zajtrk! Mal skregan z logiko \u2013 sva mislila, da telo rabi energijo PRED triurnim vzponom. Kakorkoli, na koncu je na vrsto pri\u0161el \u0161e potop v nekih lokalnih termalnih bazen\u010dkih, res pa\u0161e za mi\u0161ice, in \u00bball you can eat\u00ab kosilo v eni izmed restavracij v Chivayu<\/strong>. And you could eat it all!<\/p>\n

\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Arequipe\u00f1osi imajo sami sebe za neodvisno \u00bbnacijo\u00ab, druga\u010dno od ostalega Peruja in ne priznavajo Lime kot glavnega mesta. No, tako sva sli\u0161ala, vsaka regija v Peruju nekako razmi\u0161lja po svoje, zato je cela dr\u017eava politi\u010dno tako razklana. Ampak Arequipa, drugo najve\u010dje mesto v Peruju, res zgleda posebna, ker je – bela. Vse bajte (vsaj v […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":1030,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[24,41,34],"tags":[42,26],"class_list":["post-1005","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-aktivni-dopust","category-into-the-wild","category-peru-koordinate","tag-gore","tag-treking"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1005","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1005"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1005\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1005"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1005"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1005"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}