{"id":1311,"date":"2011-03-18T09:21:58","date_gmt":"2011-03-18T09:21:58","guid":{"rendered":"http:\/\/arhiv.svetovno.si\/?p=1311"},"modified":"2011-03-18T09:21:58","modified_gmt":"2011-03-18T09:21:58","slug":"lots-of-monkey-business","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.svetovno.si\/?p=1311","title":{"rendered":"Lots of monkey business"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/a>Pred odhodom v bolivijsko d\u017eunglo sva si privo\u0161\u010dila nekajdnevni po\u010ditek, \u010de lahko temu tako re\u010demo. Z \u00bbdru\u0161tvenim\u00ab kombijem sva se iz La Paza odpravila v Coroico<\/strong>, majhno vasico v hriboviti pokrajini Yungas<\/strong>, nekak\u0161nem vmesnem svetu med prete\u017eno suhim visokogorjem, kjer le\u017ei La Paz, in amazonsko ni\u017eino, najino naslednjo destinacijo. Resna alternativa prevozu s kombijem in ena izmed stvari na najini \u00bbto-do\u00ab listi je bil kolesarski spust po slovitem \u00bbdeath roadu\u00ab oz. cesti smrti, kjer se iz La Paza v 65km spusti\u0161 kar za 3600m direktno do Coroica. Cesta smrti ima to simpati\u010dno posebnost, da te, poleg razrukanega makedama seveda, na eni strani cesti\u0161\u010da spremljajo tudi do 600 metrov globoki prepadi. In zaradi tega naj bi bila to najnevarnej\u0161a cesta na svetu (in hkrati velika adrenalinska atrakcija), o \u010demer pri\u010dajo \u0161tevilne smrtne nesre\u010de, tudi rekreativnih kolesarjev, med katerimi je najbolj znamenita tragedija, ko je v brezno letel tovornjak, poln delavcev. Vseh 100 potnikov je bilo mrtvih. No, zdaj ta cesta ni ve\u010d tako nevarna kot v\u010dasih, saj so za avtomobile speljali varnej\u0161o alternativno cesto, tako da se na stari cesti kolesarji ne sre\u010dujejo ve\u010d z obi\u010dajnim prometom. Sama vo\u017enja s kolesom pa\u2026 well, stvar je tako skomercializirana in draga (vsaj za Bolivijo), da sva se odlo\u010dila, da ne bova \u0161la. Ha! Greva lepo na izi in mimogrede obi\u0161\u010deva neko zaveti\u0161\u010de za \u017eivali blizu Coroica, imenovano La Senda Verde<\/em>, <\/strong>za katero sva \u010disto slu\u010dajno sli\u0161ala pred pribli\u017eno enim mesecem od Izraelke, ki je tukaj delala kot prostovoljka. Za volunterstvo nisva imela \u010dasa (ironi\u010dno, ne?), sva pa vseeno hotela obiskati zaveti\u0161\u010de in videti, kako deluje.<\/p>\n

<\/p>\n

Do zaveti\u0161\u010da sva prispela sredi dneva. Tudi s kombijem ni bilo najbolj enostavno. Povsod neki plazovi, odplaknjeni deli cesti\u0161\u010d, ipd. Mimogrede, letos je Bolivijo de\u017e po\u0161teno namo\u010dil, kar za dr\u017eavo, kjer je infrastruktura precej boga, to lahko pomeni velike probleme. V La Paz sva v za\u010detku marca prispela le nekaj dni po veliki naravni nesre\u010di, ko se je na ju\u017enem koncu mesta zaradi namo\u010dene zemlje del hriba dobesedno odtrgal in s seboj odplaknil celo sosesko (ve\u010d kot 1500 hi\u0161) \u2013 fotke o razdejanju<\/a>. Na sre\u010do \u017ertev ni bilo veliko. Kakorkoli \u017ee, zadnjih nekaj kilometrov pred zaveti\u0161\u010dem sva morala pe\u0161a\u010diti po razritem makadamu, saj voznik kombija ni \u017eelel naprej. A kon\u010dno je bilo spet toplo, soparno, govorim zase (Irena), Igor v takem podnebju ni ravno najbolj sre\u010den. Pokrajina Yungas \u017ee veliko bolj spominja na tropski svet. Zaveti\u0161\u010de je bilo skrito v dolini bu\u010dne reke Yolosa, povsod okoli so se dvigali visoki in z zelenjem pora\u0161\u010deni hribi, padavine so bile pa na \u00bbon\u00ab in \u00bboff\u00ab.<\/p>\n

\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a><\/p>\n

OK, zaveti\u0161\u010de. Ustanovljeno je bilo leta 2003 in je zdaj eno najve\u010djih v Boliviji. Ima nekaj zaposlenih, vedno pa je naokoli tudi lepo \u0161tevilo prostovoljcev (ve\u010dinoma popotniki), ki pomagajo pri skrbi za tamkaj\u0161nje \u017eivali, in za svoje delo pla\u010dujejo 150 USD na teden (pazi, ne <\/em>prejemajo). Dela je ogromno in vse se vrti okoli dobrobiti \u017eivali. V ospredju so opice (4 vrste), teh je najve\u010d, v zaveti\u0161\u010du pa domujejo tudi coat\u00edji<\/em> (rakunu podobne \u017eivali), ris, andski medo, pti\u010di (v glavnem papige), \u017eelve, itd. Lastnika Vicky in Marcelo, ful simpati\u010dna zakonca, sta prakti\u010dno cel dan med opicami\u2026 \u010dudaka! \ud83d\ude42 Svojemu delu sta totalno posve\u010dena in opice tretirata kot svoje otro\u010di\u010dke. Ko po kakr\u0161nikoli poti naletita na \u017eival v stiski, ji sku\u0161ata na vsak na\u010din pomagati. Veliko opic dobita iz La Paza, kjer tamkaj\u0161nja \u00bbanimal rescue\u00ab slu\u017eba te majhne pobaline pobira kar z ulic (najve\u010dkrat gre za pobegle ali zavr\u017eene \u00bbdoma\u010de ljubljen\u010dke\u00ab). V samem zaveti\u0161\u010du imata za opice urejen poseben rajon, kjer se lahko gostje z njimi pobli\u017eje spoznajo, kar pomeni, da plezajo po tebi, ti stikajo po \u017eepih, \u010de se po\u010dutijo zadosti sigurno, ti lahko celo zaspijo v naro\u010dju. Cute<\/em>. Na sploh je vzdu\u0161je v La Sendi Verde<\/em> zelo prijetno in pozitivno. Vsi zaposleni in prostovoljci so tam zato, da \u017eivalim pomagajo, in te ljubezen vra\u010dajo. Edina nadloga (ampak res svinjska) so sandflies <\/em>(mu\u0161ice), ki tako grdo pikajo\u2026\u00a0 Igorja so tolk po\u017erle okol gle\u017enjev, da so bili zaradi oteklin 2x ve\u010dji kot ponavadi (seveda se je ful praskou). In ne sme\u0161 uporabljat tahudih DEET repelentov, ker te lahko opice poli\u017eejo in jim je slabo\u2026 samo naravne. To so pravi roji, ki letajo okol tebe\u2026 grozno.<\/p>\n

\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a><\/p>\n

Kaj \u0161e\u2026 ja, zaveti\u0161\u010de se financira predvsem s prostovoljnimi donacijami in gosti (kot sva midva), ki tam prespijo (privat ko\u010dice so prou kjut). Vsak dan se pri njih ustavi tudi ekipa kolesarjev, ki pride po \u00bbcesti smrti\u00ab direktno k njim na kosilo. Tisti dan, ko sva bila midva tam, jih ni in ni bilo\u2026 Prav zaskrbljeni smo bili \u017ee vsi. In potem kon\u010dno pridejo, ene 3 ure kasneje: na poti so naleteli na nov plaz, ki je popolnoma zasul cesto, tako da jih je moral kombi pridet iskat, jih zapeljat gor do kri\u017ei\u0161\u010da z novo cesto, po novi cesti \u010dist do dol, in spet gor po stari cesti, da so lahko nadaljeval od plazu naprej. Jao! Pazi, govora je o skoraj 4000 metrih vi\u0161inske razlike!<\/p>\n

Prostovoljstvo je zelo dobro razvito v Boliviji \u2013 najve\u010dkrat pa prostovoljci pla\u010dujejo tudi denarne prispevke. Ogromno je siroti\u0161nic, veliko je otrok brez star\u0161ev, ali z malomarnimi ali celo zlobnimi star\u0161i. In prostovoljstva niso vsa za dobro tistih, ki te potrebujejo. Velikokrat gre ves denar v roke ljudem, ki organizacijo vodijo. Primer sva sli\u0161ala od avstralskega para, 24 let sta stara, bila sta 3 mesece v siroti\u0161nici, ki pa je bila samo pretveza. Ni\u010d ni \u0161lo za dobro otrok, njihova \u017ealostna usoda je bil zgolj zlorabljena s strani star\u0161ev (ja, skoraj vsi so imeli vsaj enega star\u0161a). Ta par tako ni hotel pla\u010devati upravljalcem siroti\u0161nice, ampak sta pla\u010devala direktno za otroke (jim nosila darila, igra\u010de, ipd.). Od prijateljev sta zbirala denar in zbrala kakih 3000 USD. Zdaj sta se odlo\u010dila, da zgradita v tej vasi hi\u0161o, ki bo skrbela za te otroke na spodoben na\u010din. Uau, kak\u0161na \u010dloveka! 4 leta mlaj\u0161a od mene, pa tako karizmo in karakter, da sem ju ob\u010dudovala kot kak\u0161en otrok. Noro, kak\u0161en vtis sta naredila name. Ponosna, spro\u0161\u010dena, lepa mlada \u010dloveka, ki vesta kaj ho\u010deta.<\/p>\n

Eni ljudje so res zelo nesebi\u010dni in delajo za dobro drugih \u2013 tudi vsi v La Senda Verde<\/em>. To je tolk fajn do\u017eivet in bit med njimi, kar naleze\u0161 se. In ko te opica kapu\u010dinka z mladi\u010dkom na hrbtu prime za roko ali ti spleza za vrat \u2013 so vse sandflies pozabljene\u2026<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pred odhodom v bolivijsko d\u017eunglo sva si privo\u0161\u010dila nekajdnevni po\u010ditek, \u010de lahko temu tako re\u010demo. Z \u00bbdru\u0161tvenim\u00ab kombijem sva se iz La Paza odpravila v Coroico, majhno vasico v hriboviti pokrajini Yungas, nekak\u0161nem vmesnem svetu med prete\u017eno suhim visokogorjem, kjer le\u017ei La Paz, in amazonsko ni\u017eino, najino naslednjo destinacijo. Resna alternativa prevozu s kombijem in […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":1314,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[43,44,28],"tags":[9,25,45,35],"class_list":["post-1311","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-bolivija-koordinate","category-good-karma","category-vandranje","tag-community","tag-okoljevarstvo","tag-volunterstvo","tag-zivali"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1311","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1311"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1311\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1311"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1311"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1311"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}