{"id":1813,"date":"2011-04-20T22:25:14","date_gmt":"2011-04-20T22:25:14","guid":{"rendered":"http:\/\/arhiv.svetovno.si\/?p=1813"},"modified":"2011-04-20T22:25:14","modified_gmt":"2011-04-20T22:25:14","slug":"na-koncu-sveta","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.svetovno.si\/?p=1813","title":{"rendered":"Na koncu sveta"},"content":{"rendered":"

Patagonija<\/strong> je neke vrste ju\u017enoameri\u0161ki \u00bbdivji zahod\u00ab. Torres del Paine, Perito Moreno, Fitz Roy, itd., so highlighti te de\u017eele, kamor roma ogromno ljudi. In ko obi\u0161\u010de\u0161 te kraje, dobi\u0161 samo be\u017een ob\u010dutek o tem, kako ogromna in pusta je v resnici. \u010ce ho\u010de\u0161 recimo iz El Chaltena potovati na sever proti naslednjemu ve\u010djemu mestu (Bariloche), te avtobus tja dostavi \u0161ele po dveh dneh (!) neprestane vo\u017enje po sloviti Ruti Nacional 40<\/em>, cesti, ki je v ve\u010djem delu \u0161e makadamska, in povezuje severni konec Patagonije z ju\u017enim. Vmes pa prakti\u010dno ni\u010desar omembe vrednega, le nekaj manj\u0161ih krajev in kmetij. Kar je svojevrsten \u010dar seveda.<\/p>\n

Ko se vozi\u0161 z avtobusom do svoje naslednje destinacije (katerekoli) in zre\u0161 skozi okno, kar po malem sanja\u0161. Neskon\u010dna ravnina te hipnotizira, pokrajina je, \u010deprav pusta in negostoljubna, zelo lepa. Ko se avtobus ustavi v kakem selu na \u010dik pavzi, stopi\u0161 ven in te veter po\u0161teno useka. Zadekan v vetrovko, \u0161al in kapo gleda\u0161 okoli sebe in premi\u0161ljuje\u0161, zakaj je ta kraj sploh tu, sredi ni\u010desar. Bizarno\u2026 in to je Patagonija. Ogromna, prostrana de\u017eela, kjer ne \u017eivi veliko ljudi. Na koncu sveta.<\/p>\n

Veliko popotni\u0161ke literature o Patagoniji v svojih opisih te de\u017eele navaja knjigo In Patagonia<\/em>, avtorja Bruca Chatwina, iz leta 1977. Ker sva prebrala in sli\u0161ala toliko hvalospevov o tej knjigi, sva si jo normalno morala nabaviti v neki knjigarni v El Calafateju, kjer so na sre\u010do prodajali originalni angle\u0161ki izvod. In \u010deprav je knjigo grozno te\u017eko brati zaradi razvle\u010denega pisanja in pretirano stoi\u010dne, old school angle\u0161\u010dine, se v njej najde veliko zanimivih zgodb o zgodovini Patagonije. Bruce Chatwin je ve\u010d mesecev potoval po tej de\u017eeli, sku\u0161al spoznati \u010dim ve\u010d ljudi (tudi naklju\u010dno) in iskati zgodbe, kakr\u0161nekoli pravzaprav. In prete\u017eno o ljudeh – farmerjih, priseljencih vseh vrst, mornarjih, Indijancih, raziskovalcih, umetnikih, kriminalcih\u2026 \u0161e najbolj zanimiva tista o zloglasnem gangsterskem dvojcu Butch Cassidy & Sundance Kid<\/em>, ki je prebe\u017eal iz ZDA in se pri\u0161el v Patagonijo \u00bbustalit\u00ab okrog leta 1901. Po nekaj letih mirnega \u017eivljenja na farmi sta slavna kavboja spet zabredla v te\u017eave in se hitro zna\u0161la na tamkaj\u0161njih \u00bbwanted\u00ab listah. Umrla sta bojda v nekem strelskem obra\u010dunu v Boliviji leta 1908.<\/p>\n

Tako. Midva sva iz El Chaltena pi\u010dila \u0161e bolj proti jugu. Najin cilj je bil skrajni konec kontinenta, ko\u0161\u010dek sveta, ki mu pravijo Tierra del Fuego<\/strong> (Ognjena Zemlja – tako jo je poimenoval Magellan, ko je plul tukaj naokoli in na nabre\u017ejih opazoval ognje danes \u017ee izumrlega indijanskega ljudstva Yaman). Pot do tja je bila dolga \u2013 ene 20 ur vo\u017enje z avtobusom. Prvo \u010dez notranjost kontinenta na Atlantsko obalo in mesto Rio Gallegos, potem pa proti jugu, s trajektom \u010dez znamenito Magelanovo o\u017eino, in naprej vse do mesta Ushuaia<\/strong>, ki se nahaja \u017ee na drugi strani Andov ob kanalu Beagle. Med vo\u017enjo smo kar dvakrat pre\u010dkali argentinso-\u010dilensko mejo, argentinski del tega gromozanskega otoka je namre\u010d od celine odrezan.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Tierra del Fuego na karti<\/figcaption><\/figure>\n

V Ushuai sva tako pre\u017eivela zadnje dni najine ture po Patagoniji, pravzaprav kar zadnje dni Ju\u017ene Amerike. Gre za najbolj ju\u017eno le\u017ee\u010de mesto na svetu, zato so povsod prisotni napisi Fin del Mundo<\/em> (konec sveta). V mestu turizem cveti. In ko Argentinca vpra\u0161a\u0161, ali ni Puerto Williams (majhno \u010dilensko mestece, na pol voja\u0161ka baza, na drugi strani kanala Beagle) \u0161e bolj ju\u017eno od Ushuaie, ti pljune \u00bbEh, Puerto Williams je ena usrana vas, to ne \u0161teje\u00ab. OK, tudi prav. \ud83d\ude42<\/p>\n

Okoli\u0161ke gore in gozdovi so noro lepi, super za hajkat in raziskovat. Icing on the cake<\/em> je bil tudi obisk kolonije pingvinov na nekem majhnem oto\u010dku blizu zgodovinske estancie Haberton<\/strong> (nastarej\u0161a tovrstna kmetija, danes \u0161e vedno obratujo\u010da, na tem koncu sveta), kjer lahko tako reko\u010d hanga\u0161 s pingvini na pla\u017ei. Zakon. Sicer smo bili, kar se sezone ti\u010de, \u017ee precej pozni, ve\u010dina pingvinov je \u017ee migrirala dalje, a ena ekipca je \u0161e ostala. High-five boys! High-five!<\/p>\n\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Patagonija je neke vrste ju\u017enoameri\u0161ki \u00bbdivji zahod\u00ab. Torres del Paine, Perito Moreno, Fitz Roy, itd., so highlighti te de\u017eele, kamor roma ogromno ljudi. In ko obi\u0161\u010de\u0161 te kraje, dobi\u0161 samo be\u017een ob\u010dutek o tem, kako ogromna in pusta je v resnici. \u010ce ho\u010de\u0161 recimo iz El Chaltena potovati na sever proti naslednjemu ve\u010djemu mestu (Bariloche), […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":1832,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[50,49,28],"tags":[42,22,26,8,35],"class_list":["post-1813","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-argentina-koordinate","category-patagonija","category-vandranje","tag-gore","tag-literatura","tag-treking","tag-zgodovina","tag-zivali"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1813","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1813"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1813\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1813"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1813"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1813"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}