{"id":1895,"date":"2011-04-29T06:00:31","date_gmt":"2011-04-29T06:00:31","guid":{"rendered":"http:\/\/arhiv.svetovno.si\/?p=1895"},"modified":"2011-04-29T06:00:31","modified_gmt":"2011-04-29T06:00:31","slug":"j-a-f-a","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.svetovno.si\/?p=1895","title":{"rendered":"J.A.F.A."},"content":{"rendered":"

\u010ce lahko ugibava, bi rekla, da 70% obiskovalcev Nove Zelandije svoj trip za\u010dne v Aucklandu<\/strong>, njenem najve\u010djem mestu (ostali se \u00bbizkrcajo\u00ab v Christchurchu, na Ju\u017enem otoku). In \u010de lahko \u0161e naprej ugibava, bi rekla, da se 90% teh obiskovalcev v roku dveh dni iz Aucklanda hitro pobere naprej. Ker Auckland v ni\u010demer ne spominja na Novo Zelandijo. Je dale\u010d najve\u010dje novozelandsko mesto (1,2 milijona prebivalcev), prava metropola, z visokimi neboti\u010dniki, obupnim prometom in klasi\u010dno me\u0161anico imigrantskih kultur. Ko se sprehaja\u0161 po centru mesta med vsemi fancy bajtami in velikimi posh<\/em> \u0161tacunami, vsepovsod videva\u0161 samo Azijce, kar je weird. Kot da ne bi bil na Novi Zelandiji. Saj je lepo mesto, urejeno, stisnjeno med dva \u010dudovita zaliva, povrh pa posejano s hrib\u010dki, ki so v resnici vulkani (nekateri med njimi samo spe\u010di!). Ampak vseeno. Zakaj bi tam izgubljal svoj dragocen \u010das, ko pa naredi\u0161 tako dolgo pot od doma zato, da bi videl naravo in pode\u017eelje, ne pa \u0161e enega velikanskega mestnega lonca, kjer je najbolj pomembno, kako velik frajer si, right? Zaradi tega tudi ve\u010dina ostalega prebivalstva do Aucklanda goji nekoliko prezirajo\u010d odnos. J.A.F.A. = Just Another Fucking Aucklander, radi pravijo. \ud83d\ude42<\/p>\n

Midva se s tem nisva kaj dosti pretirano obremenjevala, saj se nama prvi\u010d v \u017eivljenju na nekem tripu nikamor ne mudilo. In tako sva v Aucklandu pre\u017eivela skoraj \u0161tiri tedne! Predvsem zato, ker sva kupovala avto (o tem bova malo ve\u010d razlo\u017eila v naslednjem postu), pa tudi zato, ker sva se v Aucklandu imela prav po\u0161teno fino. Prvi teden sva stanovala pri couchsurferju Markusu, drugi teden v super prijetnem hostlu Red Monkey<\/a> in preostanek nekje na obrobju mesta (o tem spet malo ve\u010d v naslednjih postih). Tako sva hitro odkrila veliko placov, ki so nama pisani na ko\u017eo. Predvsem ulica Karangahape Rd (ali po doma\u010de ‘K’ Road<\/strong>), polna kul kafi\u010dev, odbitih \u0161tacun, alternativnih klubov in seveda pisane klientele (hipsterji, rasta pipl, potetovirani in poknoflani ekscentriki, celo transvestiti in prostitutke). In \u0161e ena ulica \u2013 Ponsonby Rd<\/strong>, za razliko od prve \u017ee malo bolj clasy, a \u0161e vedno zadosti \u00bburbana\u00ab (midtempo, bi rekel kolega \u0160korn). Tu je veliko barov ponujalo \u017eivo muziko, open-mic se\u0161ne in lounge ve\u010dere. Moj dale\u010d najljub\u0161i plac za hengat na tej ulici je bila majhna \u0161tacuna z glasbo in DJ opremo Conch Records<\/a>, kjer so ponujali genau vse po mojem okusu. Vrsto muzike, ki jo rad poslu\u0161am, dobro kavo in zastonj wi-fi. \ud83d\ude42 Tipi, ki vodijo Conch Records, so kul fantje, veliki poznavalci dobre glasbe. \u0160tacuna je zaradi dodelane in unikatne selekcije glasbe, ki jo ponuja (veliko tega tudi na vinilkah seveda), zelo uveljavljena in nosi velik renome med mlado urbano populacijo v Aucklandu in tudi drugod po NZ. Irena je po drugi strani hitro na\u0161la svoj omiljeni joga studio, ki ga je pridno obiskovala na skoraj dnevni bazi, in seveda malo morje malih \u0161tacun in butikov za neumorno browsanje po artiklih. \ud83d\ude42<\/p>\n

Prek Markusa sva spoznala tudi nekaj kul ljudi, s katerimi smo celo proslavili moj 31 rojstni dan (z Ireno sva pri Markusu pripravila obilno mehi\u0161ko ve\u010derjo). In nightlife v mestu je top-shit. Kot najve\u010dje novozelandsko mesto, je Auckland dele\u017een cele vrste tujih gostujo\u010dih glasbenikov svetovne klase. Samo v \u010dasu, ko sva bila midva v Aucklandu, so tam nastopali Herbie Hancock, George Clinton, Bob Dylan, itd. Midva sva se osredoto\u010dila predvsem na manj\u0161e klube in evente. Z Markusom in njegovo ekipo smo recimo en cel podalj\u0161an vikend (\u010det-sob) obiskali festival Borderline<\/strong> v klubih Wine Cellar in Whammy Bar na ‘K’ Roadu, kjer so se zvrstili razli\u010dni novozelandski alter\/indie bandi in artisti. Med njimi veliko presenetljivo dobrih. Sli\u0161ati pa je bilo vse od punka, new wavea, folka, hillbily rocka, funka, jazza pa do noisa in leftfield elektronike. Super stvar! Ki jo lahko malo \u00bbpokvari\u00ab samo draga pija\u010da na \u0161anku, kot to velja za ostala velika kulturna mesta tega sveta. \u0160la sva pa tudi v druge klube in bare z live ali DJ muziko.<\/p>\n