{"id":2112,"date":"2011-06-11T07:19:38","date_gmt":"2011-06-11T07:19:38","guid":{"rendered":"http:\/\/arhiv.svetovno.si\/?p=2112"},"modified":"2011-06-11T07:19:38","modified_gmt":"2011-06-11T07:19:38","slug":"he-iwi-kotahi-tatou-we-are-now-one-people","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.svetovno.si\/?p=2112","title":{"rendered":"He iwi kotahi t\u0101tou. We are now one people."},"content":{"rendered":"

\"\"<\/a>Zdaj smo en narod. Napis, ki sva ga pre\u010ditala na nekem spomeniku, sporo\u010da (sre\u010den) konec politi\u010dnega, kulturnega in socialnega boja med Maori in belci. Ob\u010dutek enakopravnosti je na Novi Zelandiji kar fejst prisoten, Maori so po eni strani popolnoma integrirani v zahodnja\u0161ko dru\u017ebo, po drugi strani pa tudi zvesto sledijo svojim starodavnim navadam in verovanjem. Povrh jim \u0161e cela vrsta zakonov daje ekskluzivne pravice nad dolo\u010denimi naravnimi resursi in ozemlji. Ker je Nova Zelandija pa\u010d de\u017eela velike socialne pravi\u010dnosti in si Maori to zaslu\u017eijo, saj so bili tu prej in so \u010dustveno ter spiritualno povezani z zemljo, na kateri \u017eivijo. Ampak ni bilo vedno tako in \u0161e danes se ka\u017eejo dolo\u010dena trenja med dru\u017ebama. To lahko vidi in \u010duti vsak, ki je malo bolj pozoren.<\/p>\n

Mej\u010dkn zgodovine. Maori so Novo Zelandijo naselili okoli leta 1200 n.\u0161t. (pribli\u017eno 600 let pred Evropejci), pripluli so nekje iz Srednjega Pacifika in tu \u017eiveli (za na\u0161e standarde) dokaj arhai\u010dna \u017eivljenja. Bili so vedno zelo bojevito ljudstvo (razli\u010dna plemena so se med seboj redno tolkla) in celo krvolo\u010dno, saj so prakticirali ljudo\u017eerstvo. Creepy. Bili pa so tudi zelo spiritualno ljudstvo, imeli celo vrsto bogov, povezanih z naravnimi pojavi, in svojo paradigmo o nastanku sveta. Zemljo in naravo so zelo \u010dastili. Ko so konec 18. in v za\u010detku 19. stoletja za\u010deli prihajati Evropejci so se medsebojne interakcije odvijale razli\u010dno \u2013 sovra\u017eno in prijateljsko. Ko je leta 1840 Nova Zelandija uradno postala britanska kolonija, so takratne oblasti z maorskimi poglavarji \u00bbv dobri veri\u00ab podpisale sporazum, ki je Maorom priznaval enak status in pravice kot vsem ostalim ljudem pod britansko vladavino. Tako imenovana Treaty of Waitangi<\/em> je postala ena temeljnih listin, ki opredeljuje polo\u017eaj Maorov, njihovo avtonomijo, lastni\u0161tvo zemlje ter medsebojna razmerja z ostalimi prebivalci Nove Zelandije. Kiwiji ta zgodovinski dokument opevajo na enak na\u010din kot npr. Ameri\u010dani svojo Deklaracijo o neodvisnosti.<\/p>\n

\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a><\/p>\n

Takrat pa so v resnici \u0161le stvari za Maore samo \u0161e navzdol. Na Novo Zelandijo je za\u010delo prihajati \u010dedalje ve\u010d priseljencev iz Evrope in Avstralije, ki so se grebli za zemljo, jo za\u010deli \u00bbodirati\u00ab (sekati gozdove, kopati zlato, na veliko loviti morske \u017eivali, npr. kite). Maori so v relativno kratkem \u010dasu izgubili ve\u010dino svoje zemlje, povrh pa so jih po\u0161teno zdelale tudi nove bolezni in \u00bbuvedba\u00ab strelnega oro\u017eja, ki so ga uporabljali predvsem za medsebojno obra\u010dunavanje. A ko so bili \u017ee na robu \u00bbizumrtja\u00ab, so se le nekako pobrali in uprli. Najprej z oro\u017ejem (do konca 19. stoletja so se kar vrstili spopadi med maorskimi plemeni in britansko vojsko), pozneje v 20. stoletju pa s \u010dedalje ve\u010djim politi\u010dnim in dru\u017ebenim bojem (pogosti protesti, masovna zborovanja, politi\u010dno anga\u017eiranje, ipd.). Potrebno se je bilo \u00bbasimilirati\u00ab, za\u017eiveti sodoben\/civiliziran na\u010din \u017eivljenja (iti v \u0161olo, najti slu\u017ebo in podobna jajca), a hkrati ohranjati kulturno identiteto in se zavzemati za pravice. Tako se prav zaradi svoje bojevite narave nikoli niso vdali.<\/p>\n

In v ohranjanju identitete so bili uspe\u0161ni. Danes so znaki maorske kulture prisotni povsod po Novi Zelandiji. Prakti\u010dno vsak kraj, kjer \u017eivi malo ve\u010dja skupnost Maorov, ima svoj marae<\/em>, svoj \u00bbdom krajanov\u00ab, bi lahko rekli, zgrajen in oblikovan na tradicionalen na\u010din. Tu se redno odvijajo razli\u010dni formalni, verski, kulturni ali preprosti dru\u017eabni dogodki, povezani z \u017eivljenjem Maorov. Maor\u0161\u010dina je uradno priznan jezik in obstaja vedno ve\u010d \u0161ol ter celo univerz, kjer se u\u010di izklju\u010dno v maorskem jeziku. Poleg krajev se tudi za npr. rastline in \u017eivali uradno uporablja maorska poimenovanja. Maori so tudi prava turisti\u010dna atrakcija, saj ljudje iz drugih dr\u017eav besno obiskujejo njihove kulturne dogodke, ki jih redno organizirajo v ve\u010djih turisti\u010dnih centrih. Nova Zelandija je kot ena vzornih socialno-pravi\u010dnih dr\u017eav \u017ee dovolj zgodaj poskrbela za formalno uzakonitev popolne enakopravnosti med Maori in ostalimi prebivalci dr\u017eave (mimogrede, NZ je bil prva dr\u017eava na svetu, ki je \u017eenskam dala pravico glasovanja na volitvah), v zadnjih desetletjih pa se veliko dela tudi v smeri poprave krivic, ki so jih bili Maori dele\u017eni \u00bbback in the day\u00ab, predvsem v smislu vra\u010danja zemlje in denarnih od\u0161kodnin. Skratka, za Maore kot \u00bbnative\u00ab ljudstvo je na Novi Zelandiji bistveno bolje poskrbljeno, kot npr. za Aborigine v Avstraliji ali Indijance v ZDA\u2026<\/p>\n

\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a><\/p>\n

\u2026vsaj na videz. Kaj pa rev\u0161\u010dina, brezposelnost, kriminal\u2026 sounds familiar? Vpra\u0161anje dru\u017ebenega polo\u017eaja Maorov v dominantnem belskem svetu je \u0161e vedno aktualno. Wikipedia recimo pravi: \u00bbAlthough M\u0101ori make up only 14% of the population, they make up almost 50% of the prison population<\/em>\u00ab. Dru\u017ebena asimilacija torej\u2026 kaj sploh to pomeni? Biti priden in vzoren dr\u017eavljan? Ko sre\u010da\u0161 kakega Maora, te bo pozdravil in nagovoril na enako prijazen na\u010din kot katerikoli Kiwi. Isti pristop. Tipi\u010den Kiwi bloke<\/em>. Pa vseeno vidi\u0161 Maore \u017eiveti v slab\u0161ih hi\u0161ah, delati slab\u0161e pla\u010dane \u0161ihte, ipd. Zakaj je tako, je (vsaj nama) te\u017eko odgovoriti. Mogo\u010de jim ni omogo\u010deno ali pa niti sami no\u010dejo, se jim ne da, kaj pa veva… Verjetno malo vsega, Maori so po karakterju in \u017eivljenjskem stilu \u0161e vedno precej druga\u010dni od tipi\u010dnih angle\u0161kih manir in navad, ki so zna\u010dilne za ve\u010dino Kiwijev. Med belci po drugi strani ni \u010dutiti kake posebne simpatije do socialnih stisk, ki jih do\u017eivljajo Maori, \u010deprav se vsi \u00bblepo razumejo\u00ab. Sli\u0161i\u0161 izjave, kot so \u00bbI couldn’t give a toss about Maori\u2026\u00ab ali pa \u00bbLots of brownies up there where you’re going, so be careful\u2026\u00ab, ki ti dajo mislit.<\/p>\n

Med filmi, ki ponudijo zelo dober vpogled v maorsko dru\u017ebo, gotovo izstopata Once Were Warriors<\/a> in The Whale Rider<\/a>. Prvi na nekoliko kontroverzen na\u010din prikazuje nasilje med urbanimi Maori, drugi pa se osredoto\u010da predvsem na izzive tradicionalnega \u017eivljenja Maorov in njihove folklore. Avtor knjige The Whale Rider, po kateri je bil posnet film, je priznan novozelandski pisatelj maorskega rodu Witi Ihimaera, ki je napisal precej knjig o \u017eivljenju Maorov v sodobnih \u010dasih. Jaz sem uspel prebrati \u0161e roman Bulibasha: King of the Gypsies<\/a>. Dober in zelo zabaven.<\/p>\n

Sicer pa maorska kultura danes, kot re\u010deno, \u0161e kako \u017eivi in je del vsakdanjega \u017eivljenja vseh Kiwijev. \u0160e najbolj unikatne so njihove detajlne rezbarije, ki se manifestirajo v obliki razli\u010dnih zgodb in podob prednikov iz preteklosti predvsem na tradicionalnih maorskih hi\u0161ah. Potem so tu tetova\u017ee, ki jih Maori pogosto nosijo kar na obrazih. Poglejte si npr. tole kolekcijo fotografij, ki sva jo \u00bbodkrila\u00ab v muzeju Canterbury v Christchurchu\u2026<\/p>\n

\"\"<\/a>
fotografska zbirka Face Value (klikni na sliko za dostop do galerije)<\/figcaption><\/figure>\n

Imenuje se Face Value, avtorice Serene Giovanne Stevenson, in prikazuje vso intimno kompleksnost tega procesa (to, da si da\u0161 cel ksiht potetovirat, ni kar tako). Ve\u010d o avtorici in njenem delu tukaj<\/a>.<\/p>\n

In nenazadnje je tu haka<\/em>, bojni ples, s katerim Maori \u00bbpozdravijo\u00ab svoje nasprotnike, bodisi pred spopadom (sicer bolj aktualno v preteklosti), bodisi pred tekmo novozelandske rugby reprezentance.<\/p>\n

\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a><\/p>\n

Center maorske kulture je Rotorua, velik turisti\u010den kraj na Severnem otoku, znan kot zelo aktivno termalno obmo\u010dje, saj se tu nahajajo \u0161tevilni gejzirji, termalni vrelci, \u017elobudrajo\u010de blatne mlake in jezera, prepojena z \u017eveplom (zato tu vedno smrdi po jajcih, sam se po parih urah \u017ee navadi\u0161). Tu sva se za nekaj dni ustavila na poti proti narodnemu parku Tongariro v centralnem delu otoka. To obmo\u010dje je za Maore \u017ee od nekdaj sveto, zato jim je bilo tudi v celoti dano v upravljanje. Poleg naravnih, je tu \u0161e cel kup kulturnih znamenitosti in dejavnosti, vse pospremljeno v duhu maorske mistike, legend, zgodovine, tradicije, \u2026<\/p>\n

Aroha mai, aroha atu<\/em><\/p>\n

\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zdaj smo en narod. Napis, ki sva ga pre\u010ditala na nekem spomeniku, sporo\u010da (sre\u010den) konec politi\u010dnega, kulturnega in socialnega boja med Maori in belci. Ob\u010dutek enakopravnosti je na Novi Zelandiji kar fejst prisoten, Maori so po eni strani popolnoma integrirani v zahodnja\u0161ko dru\u017ebo, po drugi strani pa tudi zvesto sledijo svojim starodavnim navadam in verovanjem. […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":2126,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[51,38],"tags":[39,31,20,22,8],"class_list":["post-2112","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-nova-zelandija","category-poglobljeno","tag-druzbapolitika","tag-film","tag-folklora","tag-literatura","tag-zgodovina"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2112","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2112"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2112\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2112"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2112"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2112"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}