{"id":2315,"date":"2011-09-18T01:03:39","date_gmt":"2011-09-18T01:03:39","guid":{"rendered":"http:\/\/arhiv.svetovno.si\/?p=2315"},"modified":"2011-09-18T01:03:39","modified_gmt":"2011-09-18T01:03:39","slug":"hokitika-life-in-the-fast-lane","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.svetovno.si\/?p=2315","title":{"rendered":"Hokitika\u2026 Life in the fast lane"},"content":{"rendered":"<p>V <strong>Hokitiki<\/strong> poznajo dve brzini, kot nama je to razlo\u017eila neka doma\u010dinka: <em>slow &#038; stop<\/em>. \u017divljenje tu res te\u010de po\u010dasi, OK, \u010de izvzame\u0161 karavane kampervanov in turisti\u010dnih avtobusov, ki se (predvsem poleti) za nekaj ur ustavijo na poti proti severu ali jugu, drugam se itak ne da. Hokitika le\u017ei na zahodni obali Ju\u017enega otoka, tako imenovanem <strong>West Coastu<\/strong>. Gre za ozek obalni pas, stisnjen med razburkano Tasmansko morje in veli\u010dastne novozelandske Ju\u017ene Alpe (<strong>Southern Alps<\/strong>), ki se raztezajo vzdol\u017e celotnega Ju\u017enega otoka. Velja za enega bolj divjih delov Nove Zelandije z ogromno de\u017eja in silovitimi vetrovi, ki butajo z morja. Tu ne \u017eivi prav veliko ljudi, prevladujejo predvsem manj\u0161i kraji in osamljene kmetije. Zato je \u0161e vedno veliko gostega, neprehodnega <em>busha<\/em>, tistega pravega de\u017eevnega gozda. No, pa \u0161e vseeno veliko pa\u0161nikov. It&#8217;s New Zealand afterall\u2026<\/p>\n<p>Midva sva torej v Hokitiki, pri Nolanih (glej post <a href=\"http:\/\/arhiv.svetovno.si\/pr-nolanih\/\">Pr&#8217; Nolanih<\/a>), pre\u017eivela novozelandsko zimo (od konca junija do konca septembra). In vse skupaj je zgledalo nekako takole\u2026<!--more--><\/p>\n<p><span style=\"font-size: medium;\"><strong>Mestece\u2026<\/strong><\/span><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.hokitika.org\/\">Hokitika<\/a> ima samo 5000 prebivalcev, a ponuja vse, kar rabi\u0161. En supermarket, par kafi\u010dev in pubov, dve kinodvorani (eno za <em>blockbusterje<\/em> in eno za bolj kultne\/independent filme), bencinsko pumpo in super knji\u017enico. Ker le\u017ei ob morju, premore \u0161e dolgo divjo, pe\u0161\u010deno pla\u017eo, kamor pogosto zaidejo tjulnji. Hokitika je na Novi Zelandiji znana predvsem po obilnih naravnih zalogah unikatnega zelenega kamna, \u017eada, imenovanega <em>greenstone<\/em>, ki se ga koplje oz. nabira. Ta \u010dudoviti kamen (\u010de ga obrne\u0161 proti soncu, je prosojen) je za Maore \u017ee od nekdaj zelo pomemben, saj so ga zaradi svoje trdote uporabljali za razli\u010dna orodja, oro\u017eja in nakit. Danes se ga, \u010deprav zelo te\u017eko, v okoli\u0161kih rekah in dolinah \u0161e vedno veliko najde, uporablja pa se ga samo \u0161e za nakit. Hokitika premore kar nekaj galerij in delavnic, kjer se ta nakit izdeluje in prodaja. Res je zelo lep kamen, tudi midva imava vsak svojega.<\/p>\n<p>Sicer pa je bila Hokitika neko\u010d znana tudi kot pomemben center za okoli\u0161ke zlatokope. Okoli leta 1860 je tu vladala prava zlata mrzlica in kake pol ure vo\u017enje stran stoji turisti\u010dna vas Shantytown, zgrajena v stilu <em>frontier towna<\/em> iz 19. stoletja, kjer lahko tudi sami poskusimo sre\u010do \u2013 minimalac zlata zagotovljen. Priporo\u010dava zelo sme\u0161no knjigo \u2013 <a href=\"http:\/\/www.goodreads.com\/book\/show\/10805661-hokitika-town\">Hokitika Town<\/a>, ki opisuje \u017eivljenje iz teh \u010dasov. Malo spominja na TV nanizanko <a href=\"http:\/\/www.imdb.com\/title\/tt0348914\/\">Deadwood<\/a>, \u010de je kdo gledal\u2026<\/p>\n<p>Aha in potem je tu \u0161e <em>whitebait<\/em>, zelo cenjene, miniaturne, neodrasle ribice, ki jih ob sezoni (pozimi) lovijo okoli\u0161kih v rekah in zatokih.<\/p>\n<p>Druga\u010de pa se v Hokitiki ne dogaja prav dosti. Razen ob\u010dasnega pira in runde biljarda v pubu, kakega filma v kinu in ob\u010dasnega koncerta (Irena in Janja sta recimo ujeli koncert novozelandske pevke Anike Moa), se \u017eivljenje tu, kot re\u010deno, odvija po\u010dasi\u2026<\/p>\n<p><span style=\"font-size: medium;\"><strong>Farma\u2026<\/strong><\/span><\/p>\n<p>Nolani \u017eivijo 20km ven iz Hokitike, proti alpam, v dolini <strong>Kowhitirangi<\/strong>, ki je posejana s farmami razli\u010dnih velikosti. \u017divijo na kmetiji, imajo mesne krave, torej velike, divje krave, za McDonald&#8217;s, pravi Andrew. Na kmetiji delata on in njegov o\u010de, Keith. Njegova star\u0161a \u017eivita v sosedni bajti (30 metrov stran), no, mama Brenda je letos \u017eal umrla za rakom. Druga\u010de dru\u017eina Nolan prihaja iz Irske, \u017ee nekoliko generacij nazaj so se preselili na NZ (Andrew ima \u0161e dve sestri, obe \u017eivita drugje na NZ). Dela na farmi ni veliko, saj so krave stalno zunaj, imajo ogromno pa\u0161nikov, kjer jih vsake toliko rotirajo, da trava spet zraste in to je to. In pozimi jim je treba dat seno vsako jutro. Ko sva bila midva tam (julij, avgust), je tudi \u010das, ko se teli\u010dki kotijo, in je treba zaradi velikosti le-teh (mesni teli\u010dki so veliko ve\u010dji kot teli\u010dki krav mlekaric) v\u010dasih tudi posredovati, poklicati veterinarja \u2013 and then it gets nasty. Kravi je treba vbrizgat (zelo mo\u010dno) pomirjevalo, nato pa teli\u010dka dobesedno izvle\u010di ven z rokami, mrtvega ali \u017eivega.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" width=\"500\" height=\"350\" frameborder=\"0\" scrolling=\"no\" marginheight=\"0\" marginwidth=\"0\" src=\"http:\/\/maps.google.com\/?ie=UTF8&amp;t=h&amp;vpsrc=6&amp;ll=-42.843275,171.017894&amp;spn=0.001377,0.002682&amp;z=18&amp;output=embed\"><\/iframe><br \/><small><a href=\"http:\/\/maps.google.com\/?ie=UTF8&amp;t=h&amp;vpsrc=6&amp;ll=-42.843275,171.017894&amp;spn=0.001377,0.002682&amp;z=18&amp;source=embed\" style=\"color:#0000FF;text-align:left\">Prika\u017ei ve\u010dji zemljevid<\/a><\/small><br \/>\n<center><em>Kmetija Nolanov na Google Maps<\/em><\/center><\/p>\n<p>Teli\u010dki so glavni vir zaslu\u017eka (pri mlekaricah je pomembno seveda mleko) \u2013 ve\u010d teli\u010dkov, ve\u010d materiala za prodat mesnicam. Krave, ki ne zanosijo oz. skotijo mrtvega teli\u010dka so zani\u010d, obsojene na zrezke ob prvi priliki. Sli\u0161i se kruto, ampak tako pa\u010d je. Ene krave je treba prej \u00bbponucat\u00ab kot ostale, in tiste, ki ne opravijo svojega dela, pridejo prve na vrsto. Nolani nekaj mesa obdr\u017eijo tudi zase. Kravo ustrelijo iznenada, ne da bi vedela za to, zato v mesu ni ni\u010d adrenalina in je zelo mehko ter okusno. In totalno <em>bio<\/em> oz. <em>freerange<\/em>, kot Kiwiji radi re\u010dejo za svoje zdrave, \u00bbneopore\u010dne\u00ab krave. Pri Nolanih se vedno j\u00e9 najbolj\u0161e goveje meso in ena krava zagotovi dovolj mesa vsaj za pol leta. Torej, imajo okoli 80 krav, tri bike (modeli grejo v akcijo enkrat ne leto, preostali \u010das pa samo grdo gledajo) in nekaj ov\u010dk. Njihova farma je za novozelandske razmere zelo majhna, neko\u010d je bila sicer ve\u010dja, a je fotr Keith velik del zemlje prodal, da so lahko sin in obe h\u010deri za\u017eiveli samostojna \u017eivljenja. Imajo \u0161e tri ku\u017eate (dva pomagata pri kravah), konja, in pa cca. \u0161est muck. Na farmi se nikoli ne ve, kolk v resnic.<\/p>\n<p>Njihova bajta je zelo moderna za \u00bbkme\u010dko\u00ab bajto. Zunanjo stran pokriva plo\u010devina, kar je zna\u010dilno za novozelandske pode\u017eelske hi\u0161e, od znotraj pa knauf in les (in izolacija, kar je redkost na NZ). Pove\u010dala in uredila sta jo po tem, ko sta se pred 11 leti poro\u010dila. Stoji na noro lepem mestu \u2013 razgled na gore, ve\u010dino \u010dasa pokrite s snegom, mimo te\u010de re\u010dica, kjer plavajo rjave postrvi, \u010disto zraven farme rastejo ogromna evkaliptusova drevesa (se uporabljajo predvsem za les za kurjavo, saj rastejo zelo hitro), nad vsem skupaj pa kraljuje ogromno <em>totara<\/em> drevo. Do mesta je samo dobrih 10 minut vo\u017enje, do prvega ornk mesta <strong>Greymouth<\/strong> (bolnica, Warehouse veleblagovnica in pa seveda McDonald&#8217;s za otroke) pa 40 minut.<\/p>\n<p><span style=\"font-size: medium;\"><strong>Familija\u2026<\/strong><\/span><\/p>\n<p>Za razliko od Andrewja, Janja ni prav ni\u010d kmetica. Hodi v slu\u017ebo, office job, vsak dan 8.30-15h (odlo\u010dila se je, da bo delala samo \u0161est ur dnevno, odkar ima tamale), v najve\u010dji firmi na tem koncu, <a href=\"http:\/\/westland.co.nz\/\">Westland Milk Products<\/a>, tovarni, kjer proizvajajo predvsem maslo in mleko v prahu. Zbirajo in procesirajo mleko od 350 okoli\u0161kih farm \u2013 to je cca. 150.000 krav in pribli\u017eno 2% vsega novozelandskega mleka (zadnji stavek si preberite \u0161e enkrat!). Janja je tudi strastna pletilka in z nekaj okoli\u0161kimi sosedami se vsak teden dobijo na <em>kneeting<\/em> se\u0161nu, kjer na polno pletejo. \ud83d\ude42 Andrew pa poleg farme pomaga voditi \u0161e <a href=\"http:\/\/www.hokitikacraftgallery.co.nz\/default.asp\">lokalno galerijo v Hokitiki<\/a>. On je po univerzitetni izobrazbi v resnic umetnik (kipar) in doma v posebnem studiu izdeluje \u010dudovite glinene posode, porisane z barvno glazuro, ki jih potem prodaja v galeriji. Zadnja leta bolj malo dela na tem, pravi, da mu otroka in delo na farmi poberejo preve\u010d \u010dasa. Izgovori, izgovori\u2026<\/p>\n<p>Za tamala dva \u2013 Joshuo (9 let) in Leilo (7 let) \u2013 se tudi sploh ne zdi, da odra\u0161\u010data na kmetiji. OK, kar dobro poznata \u00bbzakonitosti\u00ab \u017eivljenja na pode\u017eelju, sicer pa hodita v \u0161olo od 9h do 15h, imata normalne kro\u017eke v mestu, doma vse polno igra\u010d in igralnih aparatur, torej obi\u010dajna razvajena mestna pam\u017eka. \u0160ola ni v mestu ampak v bli\u017enjem naselju, pet minut vo\u017enje stran. Obi\u010dajno jih pobere in odlo\u017ei \u0161olski avtobus. Tamale prekladat naokoli je kar nerodno \u2013 na NZ velja zakon, da otroci do 12 leta (!) ne smejo biti sami doma, niti v \u0161olo ne smejo sami (pe\u0161, s kolesom). \u010ceprav \u017eivijo na de\u017eeli, po lokalnih cestah ve\u010dkrat na dan hrumijo ogromni tankerji, ki zbirajo mleko, in je zato nevarno za otroke. Tako, da se je urnik nas vseh vrtel okoli urnika otrok. Tukaj je tudi malo \u010dudna navada, da so star\u0161i zraven, ko je otrok na kro\u017eku. Midva sva kar veliko pomagala, predvsem Irena, z doma\u010dimi nalogami, preva\u017eanjem, babysitanjem, Irena je parkrat \u0161la pomagat tudi v \u0161olo. Lokalna \u0161ola ima samo tri razrede (skupaj cca. 50-60 otrok), v enem razredu so po tri starostne skupine \u2013 Leila in Joshua sta na primer v istem razredu (Joshua je kar malo u\u017ealjen zaradi tega, heh). Predstavljajte si torej, kako mora biti u\u010diteljici te\u017eko, saj nimajo seveda vsi otroci v enem razredu vsega u\u010dnega materiala enakega. Zato imajo dneve, ko pridejo pomagat star\u0161i, \u010de lahko. No, Irena je bila ta star\u0161, namesto Andrewja\u2026<\/p>\n<p>S \u010dim se tamali ukvarjajo\u2026 Joshua trenira fuzbal v lokalnem klubu za otroke. Fuzbal kot rekreativni \u0161port na Novi Zelandiji postaja resna alternativa tradicionalnemu rugbyju, saj star\u0161i no\u010dejo imeti totalno razbitih otrok. Joshua kar raztura fuzbal, letos je dobil pokal za najbolj\u0161ega igralca. Sezona traja sicer samo od aprila do septembra, in vse je nekako organizirano s strani star\u0161ev, tudi trener je eden od star\u0161ev. Je bil pa tudi za vse nas ritual iti skoraj vsako nedeljo v Greymouth na tekmo, pa pol ali na bazen, ali na pir, ali v Meka. Kva jih je dobr gledat, tamale, vsi na \u017eogo, po koncu tekme pa, ko si morajo dat roko, pa \u00bb<em>good game-good game-good game\u2026<\/em>\u00ab (edino mali George je govoru \u00bb<em>bad game-bad game-bad game\u2026<\/em>\u00ab). Joshua hodi \u0161e na privat in\u0161trukcije kitare, Leila pa klavirja. Leila je tudi primabalerina. \ud83d\ude42 Uf, kva je Irena trenerala z njo za izpit, ni\u010d se ji ni dal (Leili)! Zdaj je v obdobju, da bi mela lep tutu, pa taprave baletne \u010develjce, pa ojoj, make up! Pa vsaki\u010d obljub, da zdaj bo pa vsak dan vadila doma, japajade! No, ampak na sre\u010do je pravi mali talentk. \ud83d\ude42 Tamaledva razumeta kar velik slovensko, govorita pa skoraj ni\u010d, na \u017ealost. Smo jih pa nau\u010dil tate\u017ekih besed, ful dobro re\u010deta \u00bbpresene\u010denje\u00ab, pa \u00bb\u010dmrlj\u00ab in podobne, mata \u010dist slovensko izgovarjavo. Pa slovenske kletvice, seveda! Dobro, da jih noben drug ne razume, in da tudi sama ne vesta, kaj pomenijo! \ud83d\ude42<\/p>\n<p>Veliko pozornosti so dele\u017eni \u0161e \u0161tirje (!) \u00bbhi\u0161ni\u00ab mucki (pridejo v hi\u0161o par urc vsak dan), sestrici Treea in Sparkles, in Treeina mladi\u010dka Ta\u010dko in Curly, ki smo ju klicali <em>The Ginger Boys<\/em>. Keri cukri, poglejte si na slikah! <\/p>\n<p><span style=\"font-size: medium;\"><strong>Najin \u00bbdelovnik\u00ab\u2026<\/strong><\/span><\/p>\n<p>En teden po tem, ko sva pri\u0161la, je Igor \u017ee za\u010del delat v firmi, kjer dela tudi Janja. Westland Milk Products je v tistem \u010dasu ravno implementirala neko Microsoftovo aplikacijo in Igor jim pomagal s tehni\u010dnimi in vsebinskimi re\u0161itvami, ker je imel izku\u0161nje od prej. Imel je res sre\u010do, ker na NZ ni lahko dobit dobre slu\u017ebe, sploh pa ne na nekem odro\u010dnem West Coastu. Nova Zelandija zadnja leta zelo velikodu\u0161no tala enoletne <em>working-holiday<\/em> vize (nekaterim razvitej\u0161im evropskih dr\u017eavam celo neomejeno \u0161tevilo) in ko mladi pripotujejo sem, mislijo, da bodo enostavno dobili \u0161iht in zaslu\u017eili dovolj za svoje potovanje. Pol so pa slabe volje, ker ne najdejo drugega kot wwoofing (brez zaslu\u017eka) ali dolgo\u010dasnega in napornega pobiranja sadja. Te\u017eko je najti delo v svoji profesiji. No, Igor ga je, z Janjino pomo\u010djo. Delo je vklju\u010devalo manj stresa in obremenitve ter ve\u010d denarja, kot v Sloveniji \u2013 kaj \u0161e \u010de\u0161 bolj\u0161ega? V treh mesecih (ve\u010d zaradi pogojev vize itak ni smel delati) je zaslu\u017eil cca. 7000 EUR. Ni slabo! Ponudili so mu tudi podalj\u0161anje pogodbe, \u010de bi \u017eelel. Res lepo\u2026<\/p>\n<p>Irena je pa \u0161pilala gospodinjo v tem \u010dasu, in si \u0161la na \u017eivce z Andrewjem, haha! Saj najprej je bilo \u0161e kul, mela je na\u010drte, da bo ne vem kaj po\u010dela, potem pa je hitro ratalo dolg\u010das. Itak je bilo s tamalimi velik dela, pa v \u0161tacuno je bilo treba hodit, pa doma kej pospravit, pa ku\u017eke na sprehod&#8230; Druga\u010de je pa organizirala plesni te\u010daj, enkrat na teden v lokalni dvorani. Naredili smo plakate in letake, jih sprintal na barvni papir in nalimal po mestu ter poslal v po\u0161tne nabiralnike po okolici. Na prvi klas (zastonj) je pri\u0161lo ve\u010d kot 30 ljudi! No, potem jih je prihajalo nekje med 10 in 20. Super je bilo, tut Igor je pomagal u\u010dit gospe, ful so ga mele rade, hehe. Bilo je kar te\u017eko na za\u010detku, saj \u0161e nikoli ni uradno u\u010dila plesat, pa \u0161e v angle\u0161\u010dini. Ampak je vse skupaj zelo dobro izpadlo. Ful dobra izku\u0161nja in folku je bilo res v\u0161e\u010d. Res neverjetno, kako se da v neki Hokitiki z malo iznajdljivosti in pomo\u010di lokalne\u017eev skupaj spravit nekaj takega. Mela je \u0161e par privatnih ur, enemu paru je pripravila poro\u010dni ples (je povabljena na poroko decembra), pa u\u010dila je plesat na dramskem kro\u017eku v srednji \u0161oli v mestu. Super! Konec decembra je udele\u017eencem te\u010daja obljubila \u0161e novoletni plesni party v pubu, yeah!<\/p>\n<p>Igor je z Andrewjem in Joshuo enkrat na teden hodil streljat na pokrito streli\u0161\u010de \u2013 streljanje v tar\u010do z razdalje 25 metrov (guy&#8217;s night out, heh). Pravi kavboj, ej! Na koncu je bil \u017ee po lokalnem cajtngu Hokitika Guardian opevan za svoje dose\u017eke, haha\u2026 najbolj\u0161i rezultat je imel 98 (to sta dve devetki in osem desetk!). Not bad for a city schmuk. Streli\u0161\u010de se, ironi\u010dno, nahaja nasproti spomeniku, postavljenemu \u017ertvam psihopatskega lokalnega farmerja Stanleya Grahama, ki je leta 1941 ustrelil in pobil sedem policistov, ki so ga 12 dni lovili po okoli\u0161kih gozdovih in na koncu na\u0161li mrtvega od lastnega strela. Andrewjev fotr se Stanleya dobro spomni, a nerad govori o tem dogodku.<\/p>\n<p>Kaj smo \u0161e delal? Vsaj enkrat na teden sva hodila v gym, na spinning, pa mal zumbe, pilatesa (ja, to sam Irena, pa v\u010dasih mama Janja, ko smo jo uspel zbezat od otrok in pletilk). Mal smo hodil na izlete in hajke, West Coast premore namre\u010d veliko \u010dudovite narave. Ene parkrat sva \u0161la tudi laufat (sva mislila, kok bova hodila laufat, pa kurc, k so sami pa\u0161niki in ograje naokoli, se je vedno treba odpeljat kam\u2026), pa s kolesom&#8230; Irena je bila tudi zraven na smu\u010darskem krstu tamalih, na nekem smu\u010di\u0161\u010d blizu Arthur&#8217;s Passa. Kva se hitr nau\u010dijo, ej! Ja seveda, pa svetovno prvenstvo v rugbyju\u2026 O tem kasneje, si zaslu\u017ei kar poseben post. <\/p>\n<p>Le\u017eerni ve\u010deri so se za nas odrasle ponavadi za\u010del \u0161ele, ko sta \u0161la Leila in Joshua spat. Takrat so na vrsto pri\u0161li filmi, UNO, Settlers of Catan ali tarok (yeap, Andrewja smo nau\u010dili tarok, \u010deprav komaj) ob obvezni fla\u0161i Tui piva ali kozarcu poceni rde\u010dega vina, ri\u017eevih krekerjev s humus omakco in ob\u010dasni pipci <em>brucea<\/em>. Sweet as bro&#8217;\u2026<\/p>\n<p><span style=\"font-size: medium;\"><strong>Tako torej\u2026<\/strong><\/span><\/p>\n<p>V Hokitiki sva hengala in spoznavala druga\u010den, \u00bbruralen\u00ab na\u010din \u017eivljenja, ki je prete\u017eno ne-stresen in po\u010dasen. Nikomur se nikamor ne mudi. Ljudje na tem koncu definitivno niso toliko obremenjeni z vsakdanjimi potrebami sodobnega potro\u0161ni\u0161tva in tako najve\u010d pozornosti posve\u010dajo dru\u017eini, delu na farmi in vremenskim poro\u010dilom. \ud83d\ude42 Pogovori z ljudmi (sosedi, prijatelji, mimoido\u010dimi, \u2026) VEDNO potekajo v spro\u0161\u010denem in prijaznem vzdu\u0161ju. Nih\u010de se ne bo spustil v nepotreben konflikt, vsi so korektni in vedno pripravljeni pomagati. <\/p>\n<p>Konec septembra smo si pa vsi skupaj privo\u0161\u010dili smu\u010darsko-pomladanske po\u010ditnice v Wanaki\u2026 Dost je blo garanja!<\/p>\n\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>V Hokitiki poznajo dve brzini, kot nama je to razlo\u017eila neka doma\u010dinka: slow &#038; stop. \u017divljenje tu res te\u010de po\u010dasi, OK, \u010de izvzame\u0161 karavane kampervanov in turisti\u010dnih avtobusov, ki se (predvsem poleti) za nekaj ur ustavijo na poti proti severu ali jugu, drugam se itak ne da. Hokitika le\u017ei na zahodni obali Ju\u017enega otoka, tako [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":2365,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[51,18,19],"tags":[42,46,22,12,14,54,48,35],"class_list":["post-2315","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-nova-zelandija","category-relaksacija-na-kvadrat","category-skljoc-skljoc","tag-gore","tag-gozdovi","tag-literatura","tag-llifestyle","tag-plaze","tag-podezelje","tag-slovencki","tag-zivali"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2315","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2315"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2315\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2315"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2315"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2315"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}