{"id":250,"date":"2011-01-17T15:59:30","date_gmt":"2011-01-17T15:59:30","guid":{"rendered":"http:\/\/arhiv.svetovno.si\/?p=250"},"modified":"2011-01-17T15:59:30","modified_gmt":"2011-01-17T15:59:30","slug":"krizi-in-tezave","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.svetovno.si\/?p=250","title":{"rendered":"Kri\u017ei in te\u017eave"},"content":{"rendered":"

O tem in onem \u0161e iz \u017eenske perspektive\"\"<\/a><\/em><\/p>\n

Igor pa\u010d tak je, vse obrne in napi\u0161e na pozitivno, tudi \u010de se nama kaj slabega dogaja, ne bo povedal. In potem ste vsi fou\u0161 in slabe volje, ker morate delat, in potem raje ne berete bloga\u2026 \ud83d\ude42 Jaz pa, saj me poznate, ve\u010dna negativka, in vem, da ljudje radi berejo in gledajo slabe novice, zato pa jih tudi je toliko vsepovsod v medijih (sama itak samo \u0161e \u0161port in “download” filme gledam).<\/p>\n

Potovanje je ve\u010dni rollercoaster \u2013 to besedo sva sli\u0161ala \u0161e od par popotnikov. \u0160e posebno, ko pride\u0161 v novo de\u017eelo, med nove ljudi, zdi se ti, da ne spada\u0161 mednje, da si turist, da te vsi gledajo, kako izstopa\u0161, ho\u010dejo samo \u010dim ve\u010d denarja od tebe. Redki te sprejmejo medse in si te zapomnijo. Najve\u010dji problem je seveda jezik. Portugal\u0161\u010dine ne znava. V tem mesecu, odkar sva tukaj, sva se nau\u010dila osnovnih besed in fraz, ampak res pogovarjava se lahko samo z ljudmi, ki znajo angle\u0161ko. Tako bo tudi v ostalih ju\u017enoameri\u0161kih dr\u017eavah, kjer je uradni jezik \u0161pan\u0161\u010dina. \u0160pansko znava za silo, ampak \u0161e vedno ne dovolj za pogovarjanje. Zelo priporo\u010dava znanje jezika (in veliko odlo\u010dnosti<\/em>), kamorkoli pa\u010d potujete. Ne samo zaradi lep\u0161ega, tudi veliko bolje pride\u0161 skozi, pa manj \u017eivcev porabi\u0161, ko npr. dopoveduje\u0161 delavcem avtobusne dru\u017ebe, da ne bo\u0161 20 ur potoval v zani\u010d avtobusu brez klime, v katerem smrdi (je v glavnem nek delavski avtobus), za 160 realov. No, ampak va\u017eno, da ti jim uspe na koncu nekako dopovedati, da je predrago in da ho\u010de\u0161 denar nazaj, in potem ti re\u010dejo, da \u010dez eno uro pride normalen bus, na katerem lahko v OK razmerah pre\u017eivi\u0161 vo\u017enjo \u2013 za isto ceno. Tudo bem, gremo dalje! \ud83d\ude42<\/p>\n

Na potovanjih se nau\u010di\u0161 sprejeti razmere take, kakr\u0161ne so. Velikokrat za\u0161teka, ne gre seveda vse po planu, v\u010dasih se situacija zdi res brezupna\u2026 Ampak vedno se je treba spomnit na to, da to se pa\u010d vedno bo dogajalo, \u0161e ve\u010d, najve\u010dkrat si take situacije najbolj zapomni\u0161, lahko se celo zelo dobro kon\u010da. Prepustiti se<\/em>\u2026 No, ampak rollercoaster \u010dustev je \u0161e vedno tukaj. Ni vse samo ljubezen! Ko sva pri\u0161la v Salvador, prvi postanek, se nekaj dni nisem po\u010dutila v redu. Strah me je bilo misli, da sva se odpravila na potovanje za eno leto. Kaj po\u010dneva?! Koliko stvari gre lahko narobe! Kaj \u010de kdo resno zboli? Kaj \u010de naju oropajo ali \u0161e kaj huj\u0161ega?! Veliko slabih stvari sli\u0161i\u0161 o Braziliji in ostalih dr\u017eavah v razvoju, kako je \u017eivljenje malo vredno, da jim je ve\u010d vreden tvoj fotoaparat\u2026 Prvi dan sva bila kar malo paranoi\u010dna, takoj ko sva pristala, sva \u0161la na avtobusno postajo, kjer so bili sami \u00bbsumljivci\u00ab. Vmes se je spustila no\u010d, avtobus naju je vrgel ven prezgodaj, ostala sva sama na cesti, in ko sta nama nasproti pri\u0161la dva mo\u0161ka, sem \u017ee videla, kako bova ostala brez vsega. Ne pretiravam, take so bile moje misli, ki pa jih seveda napihne strah. Vse je bilo OK, seveda, se pa zgodijo slabe stvari, in tudi sam mora\u0161 pazit, da ne prihaja\u0161 v take situacije, kjer se lahko zgodijo. Naprej, pri\u0161la sva do prvega brazilskega couchsurferja, ki \u017eivi v bloku precej ven iz centra, s familijo. Res imajo nizke standarde za \u010disto\u010do, naj bo to dovolj. Tisto no\u010d sem s te\u017eavo zaspala, po glavi se mi je podilo kar nekaj anksioznih misli.<\/p>\n

No, ampak anksioznost si sami ustvarimo. In mine. Ko pa pride do te\u017eav z zdravjem, je pa bolj bedno. Po 7 dneh potovanja, na sanjskem oto\u010dku, sem zjutraj vstala in v gle\u017enju za\u010dutila znano bole\u010dino \u2013 FAK! Nisem mogla normalno stopit na nogo (moji ligamenti, \u0161e vedno ne vem, kaj se zgodi z njimi). Ker sva bila ta dan namenjena nazaj v Salvador, sva se odlo\u010dila za kraj\u0161o in dra\u017ejo pot \u2013 s katamaranom. WRONG! Pot je trajala tri ure namesto dve, valovi so bili gromozanski, v svojem svetu zamaknjene slabosti sem zdr\u017eala 2,5 ure, potem sem pa bruhala k nora \u2013 ves zajtrk, sve\u017ee stisnjen mangov sok \u2013 in to 3x, in \u0161e \u010dez nos (a je to sploh mo\u017eno?!). Nisem vedela, da na\u0161 \u017eelodec zdr\u017ei toliko vsebine, haha. No, vsekakor mi ni bilo sme\u0161no, namre\u010d \u017ee kakih 20 let prej nisem bruhala, nikoli, tudi v najbolj\u0161ih letih popivanja\u2026 Moj \u017eelodec je bil v \u0161oku, naslednja 2 dni sem imela kr\u010de, tako da sem ju \u2013 zaradi \u017eelodca in gle\u017enja \u2013 bolj ali manj prespala. Gle\u017eenj je \u0161e kar bolel, in za vsak slu\u010daj sva ga \u0161la pokazat zdravniku\u2026 V bolnici so me dali direkt na iglo (ojoj, tega tut ne maram), in vame se je zlila cela vre\u010dka nekega zdravila proti vnetju in bole\u010dinam (poleg navodila zdravnice, naj, ko pridem domov, grem nujno na fizioterapijo, mhm).<\/p>\n

No, ampak tudi to mine. V naslednjih dneh je bil gle\u017eenj bolje, in veselo sem lahko hajkala. Ampak (pri meni je vedno ampak \ud83d\ude42 nek podzavesten strah je vedno prisoten (tudi pri Igorjevemu kolenu, da ne bom vedno samo jaz). V vsakem primeru je zdravje na potovanju \u0161tevilka 1.<\/p>\n

BTW, Brazilija je NORO draga. \u010ce greste, pojdite pozimi (pri nas poleti), ko je nizka sezona, pa \u0161e tako vro\u010de ni. Midva sva v enem mesecu zapravila skoraj 40 eur na osebo na dan, s tem da sva veliko spala pri couchsurferjih. VSE je drago, razen sadja (to njihovo sadje bom \u0161e velikokrat sanjala, mmm). Moti naju tudi to, da Brazilcem ne more\u0161 zaupat. Pravijo, da jim prijateljstvo ne pomeni zelo veliko, da niso zvesti. No, tega nisva uspela preveriti. Sva pa na svoji ko\u017ei do\u017eivela, da zahinavijo, ko se zmeni\u0161, da te usmerijo v napa\u010dno smer (menda zato, ker te v primeru, da ne poznajo poti, no\u010dejo pustiti na cedilu, in re\u010dejo kar nekaj)\u2026<\/p>\n

\u0160e en kri\u017e, ki (upam da !) spremlja vse par\u010dke. Ja, skupaj sva \u017ee 10 let, in kljub temu naju \u0161e vedno iste stvari motijo drug pri drugem. To posebno pride do izraza, ko si 24 ur skupaj. In ko je vro\u010de, in je Igor ful te\u010den \ud83d\ude42 (kon\u010dno je on enkrat te\u010den!). V\u010dasih si res \u017eelim, da bi \u0161la sama naprej\u2026 Sej ne vem, kaj naj sploh napi\u0161em \u2013 a ima kdo kak\u0161en nasvet?<\/p>\n

In \u0161e zadnja tegoba, ki me bo spremljala celotno potovanje: kako potem priti nazaj v normalo \u017eivljenje, v pisarno, za ra\u010dunalnik??? Ne more\u0161 stalno potovati \u2013 tudi \u010de bi imel denar. In popotniki pravijo, da je najlep\u0161i del poti povratek domov. \u017de res, ampak kaj, \u010de (\u0161e) nisi odkril svojega \u00bbsmisla\u00ab, oziroma vsaj nekaj, kar te res veseli delat? In \u0161e zaslu\u017eit zraven, seveda. Spoznala sva Poljaka, par\u010dek, \u017eivela in delala sta v Avstraliji, pa nista ni\u010d pri\u0161parala, ker je bilo \u017eivljenje predrago, kasneje sta z delom na Irskem prihranila 40.000 USD. Zdaj potujeta po Ju\u017eni Ameriki in i\u0161\u010deta ko\u0161\u010dek zemlje, ki bi ga lahko kupila in za\u017eivela na njem, s hi\u0161ico, \u017eivalmi, sanjskim \u017eivljenjem\u2026 In pokazala dru\u017eini in prijateljem, da se lahko \u017eivi, kot se ho\u010de, da lahko uide\u0161 kapitalizmu, ki \u010dloveka uni\u010duje\u2026 Upam, da jima uspe.<\/p>\n

Potovanje mi je najbolj v\u0161e\u010d zaradi dejstva, da je ve\u010dino \u010dasa – meditacija<\/em>. To ne pomeni drugega, kot \u017eiveti v trenutku, hoditi naokoli z odprtimi o\u010dmi in odprtim srcem. Pri takem potovanju si to lahko privo\u0161\u010di\u0161, saj se odmakne\u0161 in ne razmi\u0161lja\u0161 o prihodnosti (no, malo vseeno, kot ste videli zgoraj), in tudi preteklost je pozabljena, saj je tako potovanje neke vrste drugo \u017eivljenje, polno do\u017eivetij in trenutkov, ki so bolj kot ne vsi novost zate. Zato tudi nima\u0161 \u010dasa veliko delati na sebi (\u0161e celo noge si komaj uspem pobriti \u2026:), se ukvarjati s svojimi problemi, ki te pestijo doma, odkrivati \u00bbsmisla\u00ab, pisati dnevnika, ali pa samo delati jogo, kot bi si \u017eelela. Preve\u010d dogaja. Za to bi se moral zapreti v kak\u0161en a\u0161ram (priporo\u010dam knjigo Jej, moli, ljubi). Upam, da na Novi Zelandiji (ali Indiji \ud83d\ude09 najdem kaj \u010dasa za to \u2013 nad Ju\u017eno Ameriko sem \u017ee obupala. \ud83d\ude42<\/p>\n

In \u0161e en odlomek iz \u0160erugove knjige Poti v neznano, ki mi je bil v\u0161e\u010d, ker me je kar malo na realna tla postavil\u2026<\/p>\n

Gotovo pa je tovrstno potovanje zelo specifi\u010den na\u010din do\u017eivljanja in u\u017eivanja \u017eivljenja. To pa ni za vsakogar! Tudi na moje naslednje poti se je kljub vsem vnaprej\u0161njim opozorilom vedno znova pretihotapil kdo, ki preprosto ni spadal zraven. Ljudje, ki so upali, da bodo z nekak\u0161no \u0161ok terapijo raz\u010distili svoje te\u017eave in razgnali strahove. Ljudje, ki so \u017eeleli v sve\u017ei skupini najti sorodne du\u0161e, ki jih doma morda niso znali za\u010dutiti. In ljudje, ki so sku\u0161ali sebi in drugim dokazati, da si upajo \u2013 in da torej so nekaj in nekdo.
\nToda pot ne pre\u017eene problemov v du\u0161ah in v glavah \u2013 pot jih marsikdaj le \u0161e bolj iz\u010disti in jih pri\u017eene na plano, kjer ni ve\u010d skrivali\u0161\u010d! To sem lahko nekajkrat za\u010dutil v izgubljenosti posameznikov, ki so se v relativni varnosti skupine sicer upali iskati v Aziji, Afriki, Ameriki \u2013 a vendar se v resnici niso na\u0161li \u0161e niti doma in \u0161e manj v sebi. Z nikomer od njih nikoli ni bilo zaresnih te\u017eav \u2013 toda v\u010dasih sem bil oto\u017een ob pogledu na ljudi, mimo katerih \u017eivljenje polzi, ne da bi se jih zares dotaknilo.
\n\u0160koda! In \u0161koda da pot nikakor ni univerzalno zdravilo.
\nCelo bolj sol na rano, kdaj pa kdaj.<\/p><\/blockquote>\n

Dovolj slabih novic za danes, zdaj pa pojdite (namesto gledat TV dnevnik), nekam na lep\u0161e, recimo na vro\u010do \u010dokolado v prelepo staro Ljubljano, ki jo \u017ee kar malo pogre\u0161am.<\/p>\n

ps. Katere slikce lahko dam zraven tegale posta? Hm\u2026 Eh, bo \u017ee Igor na\u0161el nekaj. \ud83d\ude42<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

O tem in onem \u0161e iz \u017eenske perspektive Igor pa\u010d tak je, vse obrne in napi\u0161e na pozitivno, tudi \u010de se nama kaj slabega dogaja, ne bo povedal. In potem ste vsi fou\u0161 in slabe volje, ker morate delat, in potem raje ne berete bloga\u2026 \ud83d\ude42 Jaz pa, saj me poznate, ve\u010dna negativka, in vem, […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[2,21],"tags":[22,23],"class_list":["post-250","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-brazilija-koordinate","category-misli-in-obcutki","tag-literatura","tag-meditacija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/250","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=250"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/250\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=250"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=250"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=250"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}