{"id":3300,"date":"2012-03-04T13:13:20","date_gmt":"2012-03-04T13:13:20","guid":{"rendered":"http:\/\/arhiv.svetovno.si\/?p=3300"},"modified":"2012-03-04T13:13:20","modified_gmt":"2012-03-04T13:13:20","slug":"na-sever-dan-1-3-prvo-srecanje-z-avstralsko-divjino","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.svetovno.si\/?p=3300","title":{"rendered":"Na sever | dan 1-3 | prvo sre\u010danje z avstralsko divjino"},"content":{"rendered":"

Za uvod zanimiv podatek: \u010de bi bila Zahodna Avstralija<\/strong> samostojna dr\u017eava, bi bila deseta najve\u010dja dr\u017eava na svetu. Torej je sme\u0161no velika, ima pa samo dobra dva milijona prebivalcev, od tega jih milijon in pol \u017eivi v Perthu. Ve\u010dina de\u017eele je ena sama glomazna suha pokrajina, ki na skrajnem severu po\u010dasi preide v tropsko podnebje. Tu so \u0161e nekatere farme po povr\u0161ini ve\u010dje od Slovenije\u2026<\/p>\n

V Zahodni Avstraliji lahko potuje\u0161 v dve smeri \u2013 na jug ali sever, v obeh primerih ve\u010d ali manj ob obali, saj je ve\u010dina krajev stisnjenih ob morju. V notranjosti nima\u0161 prakti\u010dno ni\u010desar iskati, razen \u010de gre\u0161 odpirat kake rudnike. \ud83d\ude42 Prva smer, iz Pertha<\/strong> na jug, ki je \u017ee za nama (beri post: Dablju Ej<\/a>), je bolj \u00bbpo\u010ditni\u0161ke\u00ab sorte z veliko (manj\u0161ih) turisti\u010dnih krajev, dobrimi cestnimi povezavami, godno mediteransko klimo in relativno kratkimi razdaljami. <\/p>\n

Pot na sever je pa \u010disto druga zgodba. Na tem koncu sta podnebje in pokrajina precej neusmiljena (beri brutalno vro\u010da in suha), predvsem poleti. In ravno zdaj je poletje, khem. Posamezna naselja so med seboj oddaljena tudi po 500 kilometrov ali ve\u010d, zato mora\u0161 pametno splanirat svojo pot \u2013 bencin, \u0161tacuna, spanje so tvoje glavne skrbi, predvsem pa pitna voda. Povrh v tem \u010dasu na vsake toliko s severa useka \u0161e kak tropski vihar, ki kaj hitro poplavi cele regije in s tem ceste (ni\u010d se ne vpije v tla). Da ne omenjamo po\u017earov ali mo\u017enosti, da se ti sredi ni\u010desar pokvari avto\u2026 Saj v resnici ni tolk grozno, kot se sli\u0161i. \u010ce se dr\u017ei\u0161 glavnih cest, se ti nima kaj stra\u0161nega zgodit, je pa dejstvo, da je tu \u017eivljenje bistveno bolj podvr\u017eeno te\u017ekemu podnebju in izolaciji, zato je treba mirkat. Svet severno od Pertha ponuja kar nekaj zelo zelo zanimivih destinacij, predvsem naravnih znamenitosti (svetovnega ranga), ki jih je pa\u010d treba videt, zato ni bilo druge.<\/p>\n

Tokrat sva najela avto (spet sva po ne vem kak\u0161nem naklju\u010dju za dokaj ugodno ceno dobila super luksuzno Toyoto Camry), pri Tja\u0161i in Petri pa \u00bbnakradla\u00ab cel kup opreme za kampiranje. Prvi dan je bil ve\u010d ali manj vo\u017enja brez postankov in nekaj ur po \u0161tartu, sploh pa ko sva za sabo pustila Geraldton (cca. 430 kilometrov severno od Pertha), se je mimoido\u010di promet zmanj\u0161al na minimum, pokrajina pa spremenila v eno samo neskon\u010dno in dolgo\u010dasno pe\u0161\u010deno ravnino, posejano z nizkim grmovjem.<\/p>\n

Prespala sva v nekem majhnem kampu ob morju, drugi dan pa \u017ee kmalu prispela do najine prve destinacije \u2013 mesteca Kalbarri<\/strong> in istoimenskega nacionalnega parka. Kalbarri National Park<\/strong> ima nekako dva dela, ki sta dostopna turistom. Obalni del z visokimi in erodirani klifi ter notranjost, ki jo zaznamuje dolina reke Murchison. Tu sva prvi\u010d \u00bbobnemela\u00ab nad lepoto avstralske divjine, predvsem nad \u017eivo rde\u010do barvo pokrajine in globokimi soteskami, ki so dobesedno vdrte v zemljo. Malo manj sva bila seveda navdu\u0161ena nad brutalno vro\u010dino in neverjetno te\u010dnimi muhami, ki te v rojih obletavajo, se ti lepijo na obraz in lezejo v nos, u\u0161esa, … \u0161e ena posebnost \u00bbnegostoljubne\u00ab Zahodne Avstralije. Na prvi pogled totalno sme\u0161ne mre\u017ee za na glavo, ki nama jih je posodila Tja\u0161a, so bile zato prav uporabne. Do doline reke Murchison obi\u010dajno dostopa\u0161 \u00bbod zgoraj\u00ab in na enem mestu sva se spustila dol do vode. Bila sva \u010disto sama, se naga skopala, in tako v miru srkala popoldansko atmosfero\u2026 reko, skalnate stene, drevesa in par wallabyjev (mama z mladi\u010dem), ki je mimogrede priskakljal mimo. Bjutiful\u2026<\/p>\n