{"id":4131,"date":"2012-06-14T11:55:41","date_gmt":"2012-06-14T11:55:41","guid":{"rendered":"http:\/\/arhiv.svetovno.si\/?p=4131"},"modified":"2012-06-14T11:55:41","modified_gmt":"2012-06-14T11:55:41","slug":"sveto-mesto-ob-reki-ganges","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.svetovno.si\/?p=4131","title":{"rendered":"Sveto mesto ob reki Ganges"},"content":{"rendered":"

Back in India\u2026 severna Indija, de\u017eela \u00bbdivjakov in nekultiviranih ljudi\u00ab, kot jim pravijo ljudje z juga. In kot da ni dovolj \u017ee to, da je bila pot tja ful naporna. Ne, kot prvo destinacijo sva si izbrala eno najbolj \u00bbzahtevnih\u00ab indijskih mest sredi najhuj\u0161ega poletnega vremena. Varanasi<\/strong>…<\/p>\n

Po dolgem \u010dasu sva mejo med dvema dr\u017eavama pre\u010dkala spet overland<\/em>, kar je vedno zabavno, lahko pa tudi dost zajeban. Samomorilska vo\u017enja s totalno raz\u0161telanim avtobusom iz Pokhare proti indijsko-nepalski meji se je kon\u010dala z dvodnevnim postankom v mestu Lumbini, poznanem kot rojstnem kraju Bude. Ker Lumbini le\u017ei tik ob meji, v ni\u017einah torej, je bila junijska vro\u010dina po\u0161ten \u0161ok. Sledili sta dve no\u010di zelo zelo slabega spanca, saj so zaradi elektri\u010dnih mrkov \u0161e ventilatorji v sobah stalno crkovali. Dost bedno\u2026<\/p>\n

Po dokaj \u017eiv\u010dnem prestopu meje (\u00bburadnik\u00ab na indijski strani je nekaj kompliciral zaradi najine vize) v zgodnjih jutranjih urah, dvourni vo\u017enji s prenabasanim shared<\/em> jeepom do mesta Gorakhpur in potem peturni vo\u017enji z vlakom (na najino veliko veselje v A\/C vagonu), sva okoli devete ure zve\u010der pri\u0161la v Varanasi.<\/p>\n

Kaj \u010de\u0161, lahko bi ta del Indije presko\u010dila in \u0161la direkt proti skrajnemu severu, a sva si nekako rekla, da potrpiva \u0161e ta dva tedna za ogled dveh najznamenitej\u0161ih mest v severni Indiji \u2013 Varanasija in Agre (Taj Mahal), preden spizdiva v kraje z zmernej\u0161imi temperaturami. Pa\u010d malo ve\u010d bova pla\u010dala za sobo, da bova lahko uporabljala klimo, dnevni urnik pa prilagajala vro\u010dini zunaj, kar pomeni naokoli letat samo navsezgodaj zjutraj in pozno popoldne oz. zve\u010der, vmes pa siesta<\/em>. Nujno. Druga\u010de znori\u0161.<\/p>\n

In Varanasi ni razo\u010daral. Kljub vro\u010dini, ampak res ne\u010dlove\u0161ki vro\u010dini, je bilo mesto neverjetno do\u017eivetje. Je eno najstarej\u0161ih in najbolj svetih hindujskih mest na svetu. Tu se tiso\u010de in tiso\u010de prebivalcev Varanasija dnevno sk\u00f3pa v sveti reki Ganges na enem izmed 80 \u00bbkopali\u0161\u010d\u00ab ali ghatov<\/em>, ki so nanizani vzdol\u017e reke v starem delu mesta. \u0160e ve\u010d ljudi, romarjev iz cele Indije, se sem dnevno pripelje v avtobusih, da bi se namo\u010dili v Mother Gangi<\/em> in tako svoje telo o\u010distili grehov. Najbolj bizaren prizor so sigurno tako imenovani burning ghats<\/em>, kjer na majhnih \u00bbgrmadah\u00ab dejansko se\u017eigajo in kremirajo trupla ljudi v okviru posebnih pogrebnih obredov, saj Indijci verjamejo, da se umrla oseba tako osvobodi cikla reinkarnacije. Se\u017eiganje trupel je nekaj \u010disto vsakdanjega – povsem javen dogodek, ki ga lahko mirno opazuje vsak, ki pride mimo. Dnevno kremirajo ve\u010d sto trupel in pepel nato raztresejo v reko. Bli\u017enje bajte okoli ghatov<\/em> so \u010disto po\u010drnele od dima, zadaj so postavljene tudi velike skladovnice drevja, kjer drva sekajo in vagajo (za vsako kremacijo je potrebnih cca. 360 kg lesa, od globine \u017eepa familije pa je odvisno, kak\u0161na bo kvaliteta lesa). Videla sva kar nekaj se\u017eigov in obi\u010dajno so bila trupla ovita, videla sva pa tudi mo\u0161kega, ki je bil povsem odkrit, medtem ko so njegovo telo zajeli plameni. Noro. Ko sva se nekega dne spravila s \u010dolnom na enourno vo\u017enjo po reki, sva na drugem bregu povrh videla naplavljena trupla (celo enega okostnjaka, ostala so bila na sre\u010do povita). Teh ne se\u017egejo, saj so \u017ee \u00bbodre\u0161ena\u00ab cikla (to so otroci, nose\u010dnice, sveti mo\u017eje, umrli zaradi ugriza kobre ali noric), pa\u010d pa le pustijo potonit na dno reke. Groza. In potem nedale\u010d stran vidi\u0161 Indijce, kako veselo \u010dofotajo v vodi.<\/p>\n

Stari del mesta je prepreden z ozkimi ulicami, za katere rabi\u0161 nekaj dni, da se navadi\u0161 na orientacijo. Ulice so polne ljudi, zadetih od \u017eve\u010denja betelnut<\/em> ore\u0161\u010dkov, bera\u010dev, sadhujev (\u00bbpotujo\u010dih menihov\u00ab), \u0161tacun, krav, klate\u0161kih psov, opic, smeti in dreka. Res, dreka je vsepovsod toliko, da lahko kaj hitro fa\u0161e\u0161 \u00bbmino\u00ab, kot npr. Irena parkrat, hehe. Varanasi je povrh eno izmed tistih indijskih mest, kjer te ljudje na polno maltretirajo. Ob reki zaradi prevoza s \u010dolnom (U need boat? Boat? Boat? Very cheap! Boat? Boat? U need boat? Only 50 rupees each! Boat? Boat?), na ulicah pa zaradi svile, ha\u0161i\u0161a, rik\u0161, \u2026 iz vsazga shopa prakti\u010dno \u00bbHello friend! Which country? Come see my shop!\u00ab V\u010dasih, samo da si se z nekom (ponesre\u010di) spogledal, si ga \u017ee najebal \u00bbYes! Hello! U need something? What U need?\u00ab. \u0110izs\u2026 <\/p>\n

A vse to v mestu ustvarja prav posebno atmosfero, polno nenavadnih vonjav, zvokov in prizorov, ki te lahko zelo navdahnejo, \u010de si jih pripravljen \u00bbsprejeti\u00ab. In na koncu so ves \u0161vic, trud in potrpe\u017eljivost popla\u010dani s tistimi posebnimi momenti, ki jih lahko do\u017eivi\u0161 samo v Indiji. Nekega ve\u010dera sva se npr. po napornem in vro\u010dem dnevu ob ogledu ganga aarti<\/em> ceremonije (hindujski verski ritual) ob reki popolnoma pomirila, saj zaradi pozne ure ni nih\u010de ve\u010d te\u017eil in ni bilo ve\u010d tako vro\u010de, ob zvokih tradicionalne glasbe, verskih predstav in chantinga<\/em> pa naju je obdajala totalno spokojna atmosfera s prijaznimi nasmehi Indijcev in izbuljenimi u\u010dki njihovih lu\u0161tnih otrok. Kako lepo. S\u010dasoma se \u010dlovek navadi tudi na ves uli\u010dni kaos in tako najde\u0161 med poplavo \u0161tacun kar nekaj \u00bblegitimnih\u00ab in prijaznih trgovcev, pri katerih si lahko spro\u0161\u010deno ogleduje\u0161 robo, ter kul restavracij ali kafi\u010dev, kamor se lahko umakne\u0161 \u010dez dan. Najbolj posre\u010den plac v mestu je gotovo majhen bar\u010dek v stilu hole-in-the-wall<\/em>, imenovan Blue Lassi, kjer delajo bo\u017eansko dober lassi<\/em>, bojda dru\u017einska obrt s 70-letno tradicijo. In ko henga\u0161 na eni izmed klopc za \u00bbkuharjem\u00ab in po\u010dasi papa\u0161 svoj lassi<\/em>, mimo hodijo procesije ljudi, ki proti enemu izmed \u00bbgore\u010dih\u00ab ghatov<\/em> nosijo trupla. Heh, only in India\u2026<\/p>\n

Kot zanimivost, spoznala sva neko rahlo ekscentri\u010dno in \u010dlovekoljubno starej\u0161o Ameri\u010danko, lastnico lokalnega caf\u00e9ja, ki v Varanasiju \u017eivi osem let in glede svoje ljubezni do mesta samo pravi \u00bbThere’s just something about this place, you know\u2026\u00ab. Pravi tudi, da je \u017eivljenje na momente te\u017eko, saj je obi\u010dajno vsa prijaznost in naklonjenost lokalnih ljudi posledica njenega \u00bbstatusa\u00ab tujke in seveda njenega denarja. Pravi, da se je \u017ee nekajkrat \u010dutila resni\u010dno ljubljeno, pa se je na koncu skoraj vedno izkazalo, da je v ozadju skrita korist. Indijci po njenih besedah prav tako ne zmorejo tak\u0161nega so\u010dutja do so\u010dloveka, kot ga zmoremo zahodnjaki, in zato ni organiziranih lokalnih skupnosti, ki bi skrbele za dobrobit ljudi v stiski. Te\u017eko je najti pravega prijatelja v Indijcu. Kar je po svoje razumljivo, vse preve\u010d se jih namre\u010d bori za golo pre\u017eivetje.<\/p>\n\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Back in India\u2026 severna Indija, de\u017eela \u00bbdivjakov in nekultiviranih ljudi\u00ab, kot jim pravijo ljudje z juga. In kot da ni dovolj \u017ee to, da je bila pot tja ful naporna. Ne, kot prvo destinacijo sva si izbrala eno najbolj \u00bbzahtevnih\u00ab indijskih mest sredi najhuj\u0161ega poletnega vremena. Varanasi… Po dolgem \u010dasu sva mejo med dvema dr\u017eavama […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":4160,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3,57,60,19,28],"tags":[55,20,58],"class_list":["post-4131","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-bizarno","category-indija","category-nepal","category-skljoc-skljoc","category-vandranje","tag-budizem","tag-folklora","tag-religije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4131","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=4131"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4131\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=4131"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=4131"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=4131"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}