{"id":4335,"date":"2012-07-13T14:49:38","date_gmt":"2012-07-13T14:49:38","guid":{"rendered":"http:\/\/arhiv.svetovno.si\/?p=4335"},"modified":"2012-07-13T14:49:38","modified_gmt":"2012-07-13T14:49:38","slug":"himalajska-roadtrip-odiseja-part-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.svetovno.si\/?p=4335","title":{"rendered":"Himalajska roadtrip odiseja, part 2"},"content":{"rendered":"

Ko smo enkrat dosegli soto\u010dje rek Sutlej in Spiti se je svet okoli nas spremenil v gorsko pu\u0161\u010davo. Pri\u0161li smo v dolino Spiti<\/strong>, ki je politi\u010dno sicer del Indije, geografsko in demografsko pa bolj kot ne podalj\u0161ek Tibeta. Cesta se tu razdeli na dvoje, en del pi\u010di naprej ob reki Sutlej proti kitajski meji in Tibetu, drugi pa naprej po dolini Spiti, kamor smo pi\u010dili tudi mi. Kot re\u010deno v Spitiju prevladuje skorajda pu\u0161\u010davsko okolje. Ker se dolina nahaja \u017ee zadaj za himalajskim gorovjem, je poletno monsunsko de\u017eevje ne dose\u017ee. Vi\u0161ine so tu \u017ee kar precej\u0161nje, od 3000 metrov naprej. Spiti je bistveno redkeje poseljen in edino zelenje, ki ga vidi\u0161, je tisto, ki ga ob rekah in potokih gojijo lokalni kmetje. Sicer samo od sebe ne raste prakti\u010dno ni\u010d. A zato ni narava prav ni\u010d manj spektakularna. Sploh pa cesta, tudi v tem delu vsa razrukana in speljana po nenormalno strmem in infarktnem gorskem terenu.<\/p>\n

Poleg spremembe v pokrajini, pa je ve\u010d kot o\u010ditna tudi kulturna sprememba. Tu prevladujeta budizem in tibetanski na\u010din \u017eivljenja. Kraji, ki smo jih obiskali so bili zelo zanimivi in super prijetni za bivanje \u2013 mir, prijazni ljudje, tradicionalno \u017eivljenje, \u0161tevilne stupe<\/em>, zelena polja (pravi kontrast okoli\u0161ki pokrajini), ipd. \u0160e najbolj mind-blowing<\/em> so bili tamkaj\u0161nji budisti\u010dni samostani, nekateri tudi po 1000 ali ve\u010d let stari, obi\u010dajno postavljeni na vrh kakega zelo strmega hriba, visoko nad glavno dolino. Epic<\/em>…<\/p>\n

V mnogih pogledih je ta del budisti\u010dnega sveta ostal kulturno dokaj nedotaknjen. Po eni strani je za\u0161\u010diten pred trdo kitajsko roko, ki vlada Tibetu, in tako pod indijsko oblastjo u\u017eiva relativno avtonomijo. Po drugi strani pa razvoj in turizem sem po\u010dasi prihajata (\u010de sploh) in tako ne \u00bbkvarita\u00ab tradicionalnega na\u010dina \u017eivljenja in splo\u0161ne percepcije le-tega. Preprosto povedano, indijsko vlado ba\u0161 briga, kaj se tu gor dogaja, zato ljudje pa\u010d \u017eivijo, kot so navajeni. Da se pa kot turist prebije\u0161 sem, pa tudi terja kar nekaj \u010dasa in energije. \u010ceprav se nekateri junaki po tej poti odpravijo tudi s kolesom, kot npr. par Kiwijev (Novozeland\u010danov), ki smo jih sre\u010dali na poti, oba iz Hokitike\u2026 \ud83d\ude42<\/p>\n

Vas Nako kot uvod v \u017eivljenje doline Spiti<\/strong><\/h2>\n

V vas smo se pripeljali pozno in tako imeli samo naslednje dopoldne \u010das, da smo si jo ogledali. Nako<\/strong> ima tipi\u010dno konfiguracijo kar se ti\u010de naselij v tem delu Indije – strnjenja vas s hi\u0161ami, katerih zidovi so grajeni iz kamna in blata ter pokriti z glino in pobeljene z apnencem. Strehe so obi\u010dajno horizontalne, narejene iz lesa oz. me\u0161anice vejevja, zemlje in blata. \u0160e najve\u010dji znak \u00bbnapredka\u00ab se ka\u017ee v satelitskih antenah, ki \u0161trlijo ven iz streh. Jebi ga, pa\u010d ne morejo brez televizije. Okoli vasi se nahajajo zelena polja, kjer gojijo krompir, p\u0161enico, je\u010dmen, tudi solato. Ljudje ki \u017eivijo v tem delu sveta so se navadili skrbno izkori\u0161\u010dati vodo, ki je na voljo. Prakti\u010dno vsa voda, in te ni na pretek, prite\u010de visoko z gora, kjer se topita sneg in led. Ko zaide\u0161 ven iz vasi, pa seveda vse suho, sivo-rjavo, pra\u0161no in prakti\u010dno brez \u017eivljenja. Okoli\u0161ki hribi so obi\u010dajno posejani s stupami<\/em> in molitvenimi zastavicami, ki doma\u010dinom nudijo du\u0161evno uteho v tem na videz negostoljubnem okolju. Kot marsikatera vas v dolini Spiti ima tudi Nako svojo gompo<\/em> oz. samostan, ki izhaja iz 11. stoletja. Sre\u010do sva imela, da sva zjutraj naletela na lokalnega meniha, ki nama je seveda mirne volje odprl in razkazal vse prostore, polne zanimivih starinskih stenskih poslikav in kipcev. \u0160koda edino, ker znotraj samostanov fotografiranje obi\u010dajno ni dovoljeno.<\/p>\n

Vmesni \u00bbpit-stop\u00ab v Tabu<\/strong><\/h2>\n

Tistega dne smo se na poti v Tabo za kako urco ustavili v vasici Giu<\/strong>, kjer v majhni kapelci \u00bbhranijo\u00ab mumificirane ostanke budisti\u010dnega meniha (starega pribli\u017eno 500 let), ki so jih izkopali pred komaj nekaj leti. Cel kup zgodbic in mitov kro\u017ei okoli meniha, \u0161e najbolj verjetna ta, da so ob njegovem odkritju v paniki evakuirali celo vas, ker se je folk zbal, da gre za demona. Malo manj verjetna zgodbica pa je ta, da truplu bojda \u0161e vedno rastejo kocine, ki so sicer lepo vidne po celem telesu. Hecn. Prespali smo v mestecu Tabo<\/strong>, na pogled ni\u010d posebnega, premore pa enega izmed bolj znamenitih budisti\u010dnih samostanov na svetu (iz 10. stoletja) s \u0161tevilnimi templji, stupami<\/em>, ipd. Glavni prostor je prepleten s tema\u010dnimi sobanami, polnimi tibetanskih umetnin, med drugim tudi 36 kipov v \u010dlove\u0161ki velikosti. Udele\u017eili smo se tudi vsakodnevne jutranje puje <\/em>(molitve oz. chantinga<\/em>), ki v isti maniri poteka \u017ee stoletja. Ful zanimivo\u2026<\/p>\n

Spektakularni Dhankar<\/strong><\/h2>\n

Uau, definitivno najbolj fascinanten kraj na na\u0161em roadtripu. Cela vas je raztresena na pobo\u010dju strmega hriba, s katerega se odpira krasen pogled na dolino Spiti. Najbolj spektakularen je spet samostan, star okoli 1200 let in postavljen na vrh skalnate stene, kot v kak\u0161nem pustolovskem muviju, na pol zgrajen, na pol vkopan v zemljo. Cela zgradba in \u00bbnotranja oprema\u00ab sta zelo stara, a \u0161e vedno v uporabi. Ko sva si ogledovala notranjost, sva morala dobesedno plezati po razpadajo\u010dih lojtrah in stopnicah ali pa se riniti skozi luknje v stenah, da sva pri\u0161la iz enega prostora v drugega. Spet \u0161koda, ker se ni smelo fotkat. Je bilo pa zato zelo \u017eivahno tudi okoli samostana, saj so lokalni menihi ravno izvajali neke rituale pred prihajajo\u010dim festivalom, zaradi \u010desar je bila tam zbrana prakti\u010dno cela vas, predvsem \u017eenske z otroci, ki so se pri\u0161le \u00bbpoklonit\u00ab dogodku s svojimi darovanimi porcijami bodisi jogurta bodisi neke zelo mo\u010dne lokalne \u017eganice (vsak je bil dele\u017een oku\u0161anja, samo dlani si moral nastavit, pa so ti nato\u010dili). V Dhankarju guesthouse<\/em>-ov prakti\u010dno ni, ima pa veliko doma\u010dinov pri sebi doma urejene sobe za goste, tako imenovana homestay<\/em> varianta. Tako smo se za tisto no\u010d nastanili pri krasni familiji za vsega 300 rupijev (cca. 4 evre) za spanje+hrano na osebo. Sicer sobe zelo basic<\/em>, skret je bil navadna luknja v tleh (v teh krajih se tudi \u010dlove\u0161ki drek ponuca za kompost), zato pa je bila ve\u010derja v pravem \u00bbtibetanskem\u00ab stilu \u2013 v dru\u017einski dnevni sobi, na pou\u0161trih za nizkimi mizicami. Jedli smo ri\u017e in dhal<\/em> (le\u010do), itak. Da je bil dan \u0161e bolj popoln, se je pozno popoldne Igor odpravil na dvourni hajk do bli\u017enjega jezera Dhankar Tso<\/strong> visoko nad vasjo, kjer je pohengal do ve\u010dera. Razgledi so bili fenomenalni \u2013 na dolino, vas in okoli\u0161ke gore. Kot re\u010deno je narava, \u010deprav zelo pusta, zelo spokojna in \u010dudovita.<\/p>\n

De\u017eela sne\u017enega leoparda<\/strong><\/h2>\n

Na poti med Dhankarjem in Kazo naslednji dan smo ra\u010dunali \u0161e na obisk vmesne doline Pin<\/strong> in tamkaj\u0161njih krajev, a je bila celo obmo\u010dje odrezano od glavne ceste \u017ee ve\u010d tednov zaradi gromozanskega plazu, ki je sredi doline baje napravil kar malo jezero. Zato smo \u0161li direkt do Kaze<\/strong>, ki je sicer dost brezvezno mesto, administrativni center doline Spiti, smo pa ravno ujeli slavnostni sprejem nekega pomembnega lame <\/em>ali \u00bbvisokega sve\u010denika\u00ab v lokalnem samostanu, okoli katerega se je spet zbrala vsa mestna raja. Bil je tudi ravno Dalai Lamin rojstni dan, zato je bil \u0161e toliko bolj pomemben dogodek. A kot re\u010deno je Kaza grdo mesto, zato smo se odlo\u010dili, da se spokamo po cesti visoko v hribe v majhno vas, imenovano Kibber<\/strong>, na 4200 metrih. Na poti smo se \u00bbsoo\u010dili\u00ab s \u0161e eno fascinantno gompo<\/em> – samostanom Ki<\/strong>, najve\u010djim v dolini Spiti, kjer bojda \u0161tudira in meditira preko 300 menihov. Anyway, v Kibberju smo se spet lahko totalno prepustili spokojnosti tradicionalnega \u017eivljenja in dramati\u010dne pokrajine. \u010cisto po naklju\u010dju sva spoznala tudi nekaj lokalnih ljudi, ki tam delajo v okviru projekta Snow Leopard, globalne iniciative, ki si trudi za\u0161\u010dititi to skoraj izumrlo \u017eivalsko vrsto, zna\u010dilno za Himalajo (oglejte si te posnetke \u017eivali<\/a>, del BBC-jeve dokumentarne oddaje). Debata naju je \u010disto prevzela. V Kibberju deluje lokalni raziskovalni center, katerega glavna naloga je spremljanje populacije sne\u017enih leopardov v dolini Spiti s pomo\u010djo sledilnih kamer. Tu naj bi jih \u017eivelo od 30 do 40, medtem ko se celotna svetovna populacija giblje nekje okoli cifre 5000. A \u0161tevilo se je baje za\u010delo v zadnjem desetletju dvigovati, predvsem zaradi zakonske za\u0161\u010dite in bolj\u0161e ozave\u0161\u010denosti kme\u010dkega prebivalstva, ki je neko\u010d zaradi strahu za svojo \u017eivino leoparde pobijalo. Ogledala sva tudi nekatere fotografije in celo video posnetke \u017eivali, narejene v neposredni okolici Kibberja. \u010cist noro. Da v \u017eivo ujame\u0161 sne\u017enega leoparda, se ti mora nenormalno usrat, ker je \u017eival zelo, zelo \u00bbpotuhnjena\u00ab.<\/p>\n

Kon\u010dno spet mal trekkinga<\/strong><\/h2>\n

Naslednji dan smo zgodi \u0161tartal. Po nekaj urah vo\u017enje smo zapustili dolino Spiti in se zapeljali na vrh prelaza Konzum La<\/strong> na vi\u0161ini 4550 metrov, ki dolino Spiti povezuje z dolino Lahaul<\/strong> (cesta je odprta samo v poletnih mesecih), po kateri smo planirali nadaljevati pot do Manalija, na\u0161ega fini\u0161a. Z vrha prelaza smo se odpravili na ve\u010durni hajk do jezera Chandratal<\/strong> (4200 metrov), ki nam je poleg seveda \u010dudovitega jezera in cveto\u010dih travnikov ob poti zaradi dobrega vremena ponujal tudi neverjetno lepe razglede na vr\u0161ace indijske Himalaje. Ker je bila pot do Manalija \u0161e vedno dolga smo morali dan zaklju\u010diti v eni izmed lokalnih dhab<\/em> ali obcestnih po\u010divali\u0161\u010d, ki so bolj kot ne \u0161otori\u0161\u010de in skupek rusti\u010dnih kamnitih hi\u0161k, v katerih se j\u00e9 in spi. Tu smo vsi skupaj prespali v mali in zapra\u0161eni kamniti utici, pokriti z navadno plahto. Heh, all part of the experience<\/em>\u2026<\/p>\n

\u0160tala na prelazu Rohtang<\/strong><\/h2>\n

Zadnji dan. \u0160tartat smo morali dost zgodaj, ker se je bilo treba do Manalija iz doline Lahaul prebiti \u010dez nepredvidljivi Rohtang La<\/strong>. Kaj to dejansko pomeni, si niti nismo dobro predstavljali, dokler dejansko nismo pri\u0161li tja. \u017de na strani doline Lahaul, od koder se je treba prek ne\u0161tetih serpentin dvigniti do prelaza na vi\u0161ini cca. 4000 metrov, je bila enourna zapora, saj so se na cesto vi\u0161je gor stalno kotalile skale, ki so jih morali potem z buldo\u017eerji sproti pucati. A to ni bilo \u0161e ni\u010d. Ko smo pri\u0161li \u010dez, je na drugi strani kmalu sledila nova zapora. Tu se je pa \u00bbdrama\u00ab \u0161ele za\u010dela. Nekaj dni nazaj se je vsul velik plaz, ki je cesto zaprl za skoraj cel dan. Ampak o\u010ditno se je zaradi de\u017eja tudi po ponovnem odprtju na tej to\u010dki potem nabralo toliko blata in drugega sranja, da vozila sploh niso mogla \u010dez. Poudarit je treba, da je ta cesta poleti zelo, zelo prometna, saj je le ena izmed dveh poti, ki peljeta direktno v Ladakh, na skrajnem severu Indije (odprta je le med julijem in oktobrom). To pomeni tiso\u010de in tiso\u010de turistov dnevno v avtobusih, taksijih in lastnih avtomobilih ter stotine tovornjakov, ki v Ladakh dostavljajo vse od hrane, pa do bencina. \u010cakali smo ve\u010d kot pet ur in samo bogo opazovali situacijo ni\u017eje dol na \u00bbkriti\u010dni to\u010dki\u00ab ceste, kjer je mrgolelo ljudi in gradbenih strojev. In kot je to obi\u010dajno za ko\u010dljive situacije v Indiji, je prvih nekaj ur \u00bbre\u0161evanja problema\u00ab potekalo v duhu besnega kreganja med vojsko in cestno slu\u017ebo, \u010digava naj bi bila dol\u017enost \u0161tukanja ceste. Mi smo bili na sre\u010do bolj na za\u010detku kolone in z na\u0161e zgornje strani zapore je le-ta postajala dalj\u0161a in dalj\u0161a. Ura se je bli\u017eala peti popoldne in \u010dedalje bolj nas je skrbelo, \u010de bodo do ve\u010dera sploh uspeli kaj narediti (v temi se naj namre\u010d ne bi delalo). Z na\u0161e to\u010dke se je videlo celo dol v dolino in obrise Manalija. So close<\/em>\u2026 A okoli petih so potem le zaropotali stroji, in delavci so za\u010deli prekopavati cesto in jo podlagati s ploskimi kamni. Kmalu so \u010dez uspela prit prva vozila. Juhu! A je bilo treba spet promet ustaviti in popravljat novo nastalo \u0161talo. Vmes je kak avto \u0161e obti\u010dal v blatu in ga je moral folk porivati ven. Ves ta proces se je ene parkrat ponovil, preden smo kon\u010dno pri\u0161li na vrsto. Kva smo bli \u017ee \u017eiv\u010dni ej. Na\u0161 voznik Dinesh je avto suvereno zapeljal \u010dez blato, v enem momentu nam je zadnji del po\u0161teno zasukal levo in desno, a je ratal. Pri\u0161li smo \u010dez. Woohoooo!<\/p>\n

In tako smo se zve\u010der, deseti dan na\u0161ega roadtripa, prplazil do Manalija<\/strong>. Hudo, bili smo po\u0161teno zmatrani, umazani in smrdljivi, ampak ful hepi. Tura po dolini Kinnaur, sploh pa po dolini Spiti, je bila eden definitivnih highlightov<\/em> Indije. Cela pot je bila, kljub temu da smo imeli voznika, \u0161e vedno kar dober fizi\u010den in psihi\u010den workout<\/em>. Zato je v Manaliju sledilo pet dni mirovanja, pranja perila, \u0161opinga in u\u017eivanja v kulinari\u010dnih in ostalih \u00bbdobrotah\u00ab mesta ter obujanja lepih spominov. Manali je poleg Shimle \u0161e eno popularno poletno letovi\u0161\u010de za Indijce, zato smo se nastanili v ti. Old Manaliju, zunaj centra mesta, ki je prava mala backpackerska <\/em>meka, povrh pa tudi ena izmed \u00bbizraelskih popotni\u0161kih enklav\u00ab v Indiji. \ud83d\ude42<\/p>\n

Ok, dost je blo. Fotke ve\u010d kot zgovorno pri\u010dajo o na\u0161ih do\u017eivetjih\u2026<\/p>\n\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ko smo enkrat dosegli soto\u010dje rek Sutlej in Spiti se je svet okoli nas spremenil v gorsko pu\u0161\u010davo. Pri\u0161li smo v dolino Spiti, ki je politi\u010dno sicer del Indije, geografsko in demografsko pa bolj kot ne podalj\u0161ek Tibeta. Cesta se tu razdeli na dvoje, en del pi\u010di naprej ob reki Sutlej proti kitajski meji in […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":4368,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[57,41,5,28],"tags":[55,20,42,25,37,52,26,35],"class_list":["post-4335","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-indija","category-into-the-wild","category-kulturni-sok","category-vandranje","tag-budizem","tag-folklora","tag-gore","tag-okoljevarstvo","tag-puscava","tag-roadtrippin","tag-treking","tag-zivali"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4335","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=4335"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4335\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=4335"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=4335"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=4335"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}