Kot vedno je bilo treba prvo tja prit…<\/p>\n
Manali > Leh, osemnajst ur vo\u017enje s kombijem po precej slabi cesti, ki je vklju\u010devala tri vrtoglave prelaze nad 4900 metri (najvi\u0161ji Taglang La le\u017ei na cca. 5300 metrov) ter ponovno gazenje \u010dez nepredvidljivi Rohtang Pass, preko katerega smo prispeli v Manali iz doline Spiti slab teden prej (glej post Himalajska roadtrip odiseja, part 2<\/a>). Vo\u017enjo smo opravili v enem \u0161usu in z enim voznikom! Ne veva, kaj ga je ohranjalo pri \u017eivljenju ves ta \u010das, ampak svoje delo je opravil presenetljivo suvereno. \u0160tartali smo okoli dveh zjutraj in okoli osmih zve\u010der prispeli v Leh<\/strong>, prestolnico Ladakha. Zjebani in znervirani\u2026 ni\u010d novega.<\/p>\n Tako je pa\u010d \u017eivljenje, ko si \u010dlovek po\u017eeli malo avanture oz. mazohizma in se odlo\u010di, da bo indijsko Himalajo prepotoval on the road<\/em>. A ko si po dolgi in naporni vo\u017enji \u010dedalje blizu cilja ter se ti pred o\u010dmi za\u010dne odpirati nov svet, te k sre\u010di hvale\u017eno premamita ob\u010dutek zadovoljstva in upanje na nove, nepozabne \u00bbizzive\u00ab.<\/p>\n De\u017eela Ladakh<\/strong> na prvi pogled daje vtis izolirane gorske divjine. Tako kot v dolini Spiti, je tudi tu pokrajina suha in surova, kultura pa izrazito budisti\u010dno-tibetanska. Toliko celo, da se je de\u017eele prijel vzdevek \u00bbMali Tibet\u00ab oz. Little Tibet<\/em> zaradi mo\u010dne kulturne identitete, ki se je v veliki meri uspela ohraniti v obliki \u0161tevilnih aktivnih budisti\u010dnih samostanov ter tradicionalnega na\u010dina \u017eivljenja. Ladakh je z izjemo poletnih mesecev prakti\u010dno celo leto odrezan od sveta, saj sta edini cestni povezavi (ena iz Manalija in druga iz Srinagarja v Ka\u0161mirju) v preostalem \u010dasu globoko pod snegom. Povrh je celotna meja Indije s Kitajsko in Pakistanom v tej regiji zaradi preteklih konfliktov tako reko\u010d hermeti\u010dno zaprta ter pod strogim nadzorom vojske.<\/p>\n Zato torej tak ob\u010dutek izolacije, ki pa hitro mine, ko enkrat \u00bbzavije\u0161\u00ab v Leh. V mestu vlada prakti\u010dno enak kaos, kot drugje v Indiji. Zelo sva bila presene\u010dena nad turisti\u010dnim \u00bbrazvratom\u00ab, tako v obliki velikih organiziranih grup iz Evrope, kot tudi prepotentne izraelske mularije. O\u010ditno Ladakh v poletnih mesecih, ko dokon\u010dno ponikne zimski sneg, \u00bbeksplodira\u00ab z navalom turistov od vsepovsod, ki sem bodisi priletijo preko Delhija ali pa se pripeljejo iz Manalija oz. Srinagarja. To pa za sabo seveda potegne tudi vso indijsko navlako, ki proba od turizma kaj iztr\u017eit. Prometa je ogromno, ulice pa prepolne tak\u0161nih in druga\u010dnih ponudnikov turisti\u010dnih ali gostinskih storitev ter prodajalcev razne robe.<\/p>\n In to se \u0161e kako \u00bbtepe\u00ab s tradicionalno podobo Ladakha, katerega prebivalci so \u017ee od nekdaj navajeni relativno mirnega in izoliranega \u017eivljenja v te\u017ekih pogoji zaradi pomanjkanja vode in drugih resursov. Igor ravno zdaj bere zelo zanimivo knjigo, imenovano Ancient Futures<\/a>, ki govori o okoljskih in socialnih spremembah, ki so sledile, ko je indijska vlada v sedemdesetih letih prej\u0161njega stoletja Ladakh odprla turizmu. Knjiga podrobno opisuje vsakodnevno \u017eivljenje tukaj\u0161njega prebivalstva, ki kljub zajebanim razmeram za \u017eivljenje prakti\u010dno ne pozna rev\u0161\u010dine in dru\u017ebenih trenj. Ljudje so se z uporabo razli\u010dnih iznajdljivih ter rahlo nekonvencionalnih metod \u017ee davno nazaj uspeli prilagoditi ekstremnemu okolju. Tistih nekaj vodnih virov tako recimo zelo skrbno izkori\u0161\u010dajo za namakanje svojih polj in posledi\u010dno gojenje hrane. Vasi so obi\u010dajno prepredene z majhnimi kanal\u010dki, prek katerih se pretaka voda iz bli\u017enjih rek in potokov in zaliva vrti\u010dke hi\u0161 in drevesa. Vodo tako u\u010dinkovito izkori\u0161\u010dajo, da okoli naselij rastejo prave male oaze zelenja – prav bizaren prizor na 3000 ali ve\u010d metrih, kjer vladajo pu\u0161\u010davske razmere. Zanimive so tudi druge navade in obi\u010daji. Recimo, \u010de sta bila v familiji dva sinova, so enega \u00bbobdr\u017eali na farmi\u00ab in o\u017eenili, drugega pa poslali \u0161tudirati in \u017eiveti v samostanu, kjer je bil zaprise\u017een celibatu. Tako je bila velikost populacije vedno relativno konstantna in potrebe po hrani in drugih potreb\u0161\u010dinah vedno predvidljive. \u0160e najbolj zanimiva, v bistvu skrajno nenavadna, pa je tista, da so bili vsi sinovi ene dru\u017eine tradicionalno o\u017eenjeni z isto \u017eensko in bili tako primorani \u0161e naprej deliti skupno obdelovalno zemljo.<\/p>\n Potem je tu \u0161e tradicija budizma, v Ladakhu prisotna \u017ee ve\u010d kot 2000 let, ki ljudem narekuje zelo jasne eti\u010dne \u017eivljenjske vrednote. Prebivalci Ladakha \u017eivijo v tesni simbiozi, pomagajo drug drugemu in se ne spu\u0161\u010dajo v nepotrebne konflikte. V bistvu so ful prisr\u010dni ljudje, ka\u017eejo veliko volje do \u017eivljenja, vedno se smejijo, tudi takrat, ko se razburjajo. Baje je najbolj bole\u010da kletvica, \u010de nekomu re\u010de\u0161 schon chan<\/em>, kar pomeni \u00bbtisti, ki se zlahka razjezi\u00ab. Hehe, kjut.<\/p>\n No, ampak od sedemdesetih let dalje sta nara\u0161\u010dajo\u010di turizem in biznis povzro\u010dila velik negativnega pritiska na okolje in za\u010dela drasti\u010dno spreminjati sisteme vrednot tukaj\u0161njih ljudi. Avtorica prej omenjene knjige, Helena Norberg-Hodge<\/a>, \u017ee v vsem tem \u010dasu deluje v Ladakhu in vodi projekte, ki se trudijo ohraniti ravnote\u017eje med tradicionalno samozadostnim \u017eivljenjem lokalnega prebivalstva in nara\u0161\u010dajo\u010dimi zahtevami sodobnega sveta.<\/p>\nFrontier land\u2026 skoraj<\/strong><\/h2>\n
Ladakh vs The West<\/strong><\/h2>\n