{"id":4799,"date":"2012-10-20T08:33:29","date_gmt":"2012-10-20T08:33:29","guid":{"rendered":"http:\/\/arhiv.svetovno.si\/?p=4799"},"modified":"2012-10-20T08:33:29","modified_gmt":"2012-10-20T08:33:29","slug":"sumba-experience","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.svetovno.si\/?p=4799","title":{"rendered":"Sumba experience"},"content":{"rendered":"

Prvi teden na Floresu me je mal zamoril. Za\u010del me je preganjat ob\u010dutek, da ne do\u017eivljam ni\u010d novega. Prekladam se od to\u010dke A do B in naprej in si probam kaj ogledat, koga spoznat,\u2026 Ugotovil sem, da me stvari \u010dedalje te\u017eje presunejo ali o\u010darajo. Kar je razumljivo, po letu in pol tavanja po svetu se tudi tega naveli\u010da\u0161 mende. Povrh pa so prakti\u010dno vsi travelerji<\/em>, ki sem jih uspel spoznat, potovali v nasprotno smer od mene. Pa itak spet sami par\u010dki\u2026<\/p>\n

Dojel sem, da rabim nekaj druga\u010dnega. Karkoli. In potem sem na enem izmed popotni\u0161kih spletnih forumov zasledil debato na temo otoka Sumba<\/strong>. In nekaj me je v vseh teh debatah pritegnilo, svojevrstno navdu\u0161enje uporabnikov foruma nad tamkaj\u0161njo lokalno sceno in kulturo. Sumba, da razjasnim, le\u017ei ju\u017eno od Floresa in je eden najju\u017enej\u0161ih in najrevnej\u0161ih otokov v Indoneziji. In posledi\u010dno manj obiskanih. Lahko bi rekli rahlo \u00bbbogu za le\u0111ima\u00ab, s Floresa se trajekt na relativno dolgo pot tja in nazaj odpravi dvakrat na teden. Obstaja \u0161e nekaj rednih letalskih povezav z ve\u010djimi mesti v Indoneziji, to je pa to.<\/p>\n

OK, why not. Saj me konec koncev vedno rajcajo malo bolj off the beaten path<\/em> destinacije. Do katerih je te\u017eje prlezt, ampak te vedno nagradijo. In tako se je tudi za\u010delo. V mestu Ende sem se okoli \u0161tirih zjutraj vkrcal na trajekt, ki je, mimogrede, zamujal tri ure. Potem pa kar 15 ur po\u010dasne vo\u017enje do Sumbe v dokaj usranih bivalnih razmerah. Yeap, te\u017eka pot.<\/p>\n

Prva dva dni sem pre\u017eivel v mestecu Waingapu<\/strong> in kaj kmalu je sledilo spoznanje, da sem prakti\u010dno edini bule <\/em>(tujec, belec po indonezijsko) v mestu. Mogo\u010de celo na celem otoku, sem gruntal. Kar je bilo kjut, saj sem bil spet dele\u017een neizmerne pozornosti \u017ee pregovorno prijaznih lokalcev. Tistih nekaj, ki so zmogli mal\u010dek angle\u0161\u010dine, so rade volje z menoj tudi poklepetali, mi tu in tam celo naredili kako uslugo. Povrh pa mi je ve\u010derna osama in izolacija v krajih, kjer se folk spoka domov \u017ee okoli osme ure, tokrat \u0161e kar sedla. Dobro sem se po\u010dutil.<\/p>\n

Po tem sem se preselil v mestece Waikabubak<\/strong> v zahodnem delu otoka. Kraj in celotna regija sta me \u010disto prevzela. Ta del Sumbe je poln bizarnih in skrivnostnih stvari, ki so v primerjavi s Tana Torajo (glej post Toraja people\u2026 skozi \u017eivljenje in smrt v posmrtno \u017eivljenje<\/a>) bistveno manj izpostavljene turizmu. Folklora se ka\u017ee prakti\u010dno v vseh aspektih njihovega \u017eivljenja \u2013 religiji, gradnji hi\u0161, oblekah, slovesnih dogodkih, nakitu,\u2026 in vse skupaj je zaradi rev\u0161\u010dine, ki vlada v tem delu Indonezije, tudi bolj recimo temu \u00bbavtenti\u010dno\u00ab. Ko obi\u0161\u010de\u0161 katero izmed bolj odro\u010dnih vasi, naleti\u0161 na ljudi, ki na pol nagi ska\u010dejo naokoli, kakr\u0161nakoli interakcija in socializacija z njimi pa obvezno vklju\u010duje \u017eve\u010denje betelnut <\/em>ore\u0161\u010dkov, kajenje cigaret in drugih \u00bbprotokolov\u00ab. Hi\u0161e so lesene in razmajane, slamnate strehe so visoko povzdignjene, sredi vasi pa le\u017eijo ogromni megaliti, bodisi v vlogi grobnic ali \u00bbspomenikov\u00ab, posve\u010denih duhovom in prednikom.<\/p>\n

Velika posebnost Sumbe je tudi tradicionalni festival, imenovan Pasola<\/em>, ki ga oto\u010dani priredijo februarja ali marca, odvisno od bo\u017ejih znamenj. Gre za nekak\u0161en turnir, kjer se ekipe konjenikov iz nasprotujo\u010dih si plemen med seboj dobesedno spopadejo, pri \u010demer se obmetavajo s sulicami. Kon\u010dni rezultat je lahko precej krvav, v\u010dasih lahko kak tekmovalec tudi umre, glavna ideja pa je, da naj bi prelita kri pripomogla k bolj\u0161i plodnosti zemlje in posledi\u010dno pridelku. Brrrrr\u2026<\/p>\n

\u0160e najbolj v srcu mi bo ostal Alfonso iz Waikabubaka, ki sem ga spoznal \u010disto po naklju\u010dju. Neverjetno simpati\u010den in vedno nasmejan tip. Bil je tako dober do mene, da me je na motorju cel dan peljal po okoli\u0161kih vaseh in pla\u017eah ter mi pomagal s prevajanjem pri pogovorih z doma\u010dini. Skupaj sva pre\u017eivela kar precej \u010dasa in postala zelo dobra frenda. Alfonso skupaj z njegovimi star\u0161i in sestro v Waikabubaku vodi majhno lokalno siroti\u0161nico, kjer \u017eivi pribli\u017eno 30 otrok. Sirotam nudijo dom in osnovne \u017eivljenjske potreb\u0161\u010dine, \u010deprav tudi zase nimajo veliko. Njihova hi\u0161a je majhna in preprosta, redno slu\u017ebo ima samo fotr (je u\u010ditelj v osnovni \u0161oli), kaj dosti pomo\u010di (\u010de sploh) s strani lokalnih skupnosti pa tudi ne dobijo. Kako dobri ljudje!<\/p>\n

Alfonsova glavna skrb je otroke nau\u010diti glavnih \u017eivljenjskih vrednot (spo\u0161tovanje, hvale\u017enost, odgovornost,\u2026). Vsa familija je fejst pobo\u017ena (so katoliki) in ko sem na dan mojega odhoda za otroke v \u0161tacuni nabavil razno razne stvari, kot npr. \u0161olske potreb\u0161\u010dine, igra\u010de in paste za zobe, so se kasneje v dnevni sobi vsi skupaj zbrali (tudi otroci) in odmolili meni v \u010dast, heh. Bilo je kar \u010dustveno.<\/p>\n

V Waikabubaku sem spoznal \u0161e enega super doma\u010dina, mladega fanta po imenu Alfredo, ki sem ga, tako kot Alfonsa, spoznal mimogrede na ulici, ko je mimo mene pridrvel na svojem motorju. Tip ni znal skoraj ni\u010d angle\u0161ko, me je pa vseeno povabil v svojo doma\u010do vas blizu mesta. Alfredo je brez star\u0161ev in tako skupaj s svojimi brati in sestrami \u017eivi v zelo skromnih razmerah. Kar naprej se mi je opravi\u010deval \u00bbker so revni\u00ab. Razkazal mi je vas, me predstavil vsem svojim sorodnikom in skupaj smo tistega popoldneva v miru pohengali pred njegovo hi\u0161o, se pogovarjali o fuzbali in ostalih vsakodnevnih zadevah, kolikor je pa\u010d \u0161lo (oni me\u010dkn angle\u0161ko, jaz pa me\u010dkn indonezijsko). Ti ljudje nimajo prakti\u010dno ni\u010desar, pa vseeno premorejo toliko odprtosti in gostoljubja.<\/p>\n

Sumbo sem zapustil z neverjetnimi vtisi. Otok je \u010dudovita me\u0161anica nenavadnih, nekako surovih tradicij in \u017eivljenjskih razmer, a hkrati zelo o\u010darljivih in prijaznih ljudi. Ko sem prispel nazaj na Flores, sem se po\u010dutil velik bolj\u0161. Sre\u010den in motiviran za naprej. \u017delel bi se pa vrniti, predvsem zaradi Alfonsa in otrok, pa tudi zaradi Pasole<\/em>. Bomo videli\u2026<\/p>\n\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Prvi teden na Floresu me je mal zamoril. Za\u010del me je preganjat ob\u010dutek, da ne do\u017eivljam ni\u010d novega. Prekladam se od to\u010dke A do B in naprej in si probam kaj ogledat, koga spoznat,\u2026 Ugotovil sem, da me stvari \u010dedalje te\u017eje presunejo ali o\u010darajo. Kar je razumljivo, po letu in pol tavanja po svetu se […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":4814,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[44,61,5,21,28],"tags":[20,33,54],"class_list":["post-4799","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-good-karma","category-indonezija","category-kulturni-sok","category-misli-in-obcutki","category-vandranje","tag-folklora","tag-morje","tag-podezelje"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4799","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=4799"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4799\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=4799"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=4799"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=4799"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}