Ko sva si Farokhom ogledovala razstave fotografij v muzeju War Remnants<\/strong> v Saigonu, posve\u010denemu vojni v Vietnamu (muzejske razstave tam so presenetljivo objektivne, saj ve\u010dinoma pri\u010dajo o krutosti vojne in stradanju civilnega prebivalstva), sva naletela na eno izmed specialnih sekcij, ki je nosila ime \u00bbAgent Orange\u00ab. Kar sva tam videla, naju je totalno \u0161okiral. Fotografije so kazale iznaka\u017eena in deformirana telesa ljudi, otrok in dojen\u010dkov\u2026 \u017eivih in mrtvih.<\/p>\n \u00bbAgent Orange\u00ab je oznaka izredno toksi\u010dnega herbicida, ki ga je ameri\u0161ka vojska med vojno s pomo\u010djo letal in helikopterjev na veliko \u0161pricala po pokrajinah Ju\u017enega Vietnama. Glavni namen je bil uni\u010diti obse\u017ene predele d\u017eungle, kjer je bila locirana vojska Severnega Vietnama, katera bi tako ostala brez kritja. \u0160e en blazno \u00bbdomiseln\u00ab cilj te operacije je bil \u0161pricanje polj, kar je ljudi na pode\u017eelju prisililo, da zapustijo svoje kmetije in se preselijo v mesta (ZDA so bile prepri\u010dane, da bodo s tem \u00bbizstradale\u00ab sovra\u017enika, saj naj bi le-ta ve\u010dino hrane pridobival prav od kme\u010dkega prebivalstva).<\/p>\n Ameri\u0161ka vojska je med leti 1962 in 1971 v Ju\u017enem Vietnamu ponucala preko 75 milijonov litrov tega sranja in uni\u010dila na milijone hektarjev gozdov in obdelovalnih povr\u0161in. Ve\u010d milijonov prebivalcev se je moralo zaradi zastrupljenih polj s pode\u017eelja preseliti v mesta, natan\u010dneje v revne slume<\/em>. Zdru\u017eeni narodi so baje \u017ee leta 1966 ZDA obto\u017eili, da so uporabljene metode kemi\u010dnega vojskovanja v nasprotju z \u017denevsko konvencijo. State Department<\/em> je tistega leta \u0161ele prvi\u010d uradno naznanil podrobnosti o svojih operacijah\u2026<\/p>\n A zastra\u0161ujo\u010de posledice tega ravnanja so se za\u010dele kazati \u0161ele proti koncu vojne in po njej. Ocenjuje se, da je zaradi prekomerne direktne izpostavljenosti herbicidu ali kontaminirane zemlje, vode in \u017eivine umrlo, obolelo ali bilo fizi\u010dno iznaka\u017eenih pribli\u017eno tri milijone Vietnamcev. Preko 150.000 dojen\u010dkov se je do danes (\u017ee tri generacije) rodilo z najrazli\u010dnej\u0161imi deformacijami telesa. Tudi \u0161tevilni ameri\u0161ki vojni veterani trpijo za posledicami izpostavljenosti herbicidu. Grozno, poglejte si te fotke recimo\u2026<\/p>\n \u2026ali pa tole zanimivo dokumentacijo s strani nekdanjega foto dopisnika Philipa Jonesa Griffithsa<\/strong>, ki je med vojno in po njej skupaj spravil \u0161tevilne fotoreporta\u017ee, med drugim tudi tole, posve\u010deno \u017ertvam herbicida – http:\/\/digitaljournalist.org\/issue0401\/pjg_thumbs.html<\/a>, ki je iz\u0161la v okviru knjige Agent Orange: “Collateral Damage” in Viet Nam<\/strong>.<\/p>\n \u0160e ena (\u0161okantna) zanimivost. Eden glavnih proizvajalcev herbicida \u00bbAgent Orange\u00ab med vojno je bilo ameri\u0161ko podjetje Monsanto. V kolikor ste gledali kontroverzni dokumentarni film Food Inc.<\/a> iz leta 2008, ki zelo kriti\u010dno govori o prehrambni industriji v ZDA, se boste sigurno spomnili zgodbe o Monsantu. V dokumentarcu je korporacija predstavljena kot izrazito manipulativen monopolist na trgu soje. S pomo\u010djo politi\u010dnih mahinacij in patentnih to\u017eb je podjetju uspelo pridobiti 90-odstotni dele\u017e na trgu, povrh pa je njihov paradni produkt genetsko predelano sojino seme za \u00bbenkratno uporabo\u00ab, ki ga ni mo\u017eno presajati.<\/p>\n V primeru herbicida \u00bbAgent Orange\u00ab je skupina prizadetih ameri\u0161kih vojnih veteranov in njihovih dru\u017ein v osemdesetih letih vlo\u017eila to\u017ebo proti Monsantu in nekaterim ostalim podjetjem, vpletenih v proizvodnjo herbicida za namen uporabe v Vietnamu. S pomo\u010djo mo\u010dnega odvetni\u0161kega zastopstva so se to\u017eena podjetja uspela spretno \u00bbre\u0161iti\u00ab z izvensodno poravnavo, ki je \u017ertvam herbicida zagotovila precej mizerno denarno kompenzacijo (max 12.000 dolarjev in posledi\u010den odvzem dr\u017eavne invalidske pomo\u010di). Case closed\u2026<\/em><\/p>\n V zadnjih nekaj letih je ameri\u0161ka vlada z Vietnamom naposled sklenila vrsto sporazumov, na podlagi katerih bo financirala projekte \u010di\u0161\u010denja in pogozdovanja najbolj kontaminiranih obmo\u010dij. Seveda v lu\u010di tesnej\u0161ega ekonomskega sodelovanja med dr\u017eavama. In s pomo\u010djo ameri\u0161kega davkopla\u010devalskega denarja\u2026<\/p>\n Med vojno je ve\u010dina kopenskih bojev potekala na obmo\u010djih Ju\u017enega Vietnama. Severni Vietnam je velik del svojih enot in oro\u017eja tja spravil preko Laosa, ki je predstavljal \u00bbbli\u017enjico\u00ab med obema deloma dr\u017eave. Laos je bil med vojno sicer deklariran za nevtralno dr\u017eavo, a je Severni Vietnam preko goratih in z d\u017eunglo pora\u0161\u010denih predelov kljub temu transportiral ogromno oro\u017eja in vojakov, povrh pa so mu pri tem pomagale tudi nekatere doma\u010de pro-komunisti\u010dne frakcije. Mre\u017ea skrivnih poti in cest, tako imenovana Ho Chi Minh Trail<\/em>, ki je bila speljana preko Laosa, je postala glavna oskrbovalna \u017eila za enote Severnega Vietnama na jugu.<\/p>\n Ko je Ameri\u010danom enkrat dopizdilo, so se \u00bbre\u0161evanja problema\u00ab lotili po svoje. Leta 1964 so za\u010deli na veliko iz zraka bombardirati vzhodni del Laosa, kar je trajalo vse do konca vojne leta 1973. V devetih letih je ameri\u0161ka vojska na Laos zmetala preko dva milijona ton bomb v okviru ve\u010d kot 580.000 bombnih misij z namenom uni\u010denja oskrbovalnih poti Severnega Vietnama (ki pa se ni zgodilo). Laos je s tem postal najbolj bombardirana dr\u017eava per capita <\/em>v svetovni zgodovini.<\/p>\n Po kon\u010danih zra\u010dnih operacijah je veliko bombnega \u00bbmateriala\u00ab ostalo neeksplodiranega (pribli\u017eno 30 odstotkov!). Najve\u010d majhnih bombic (del kasetnih bomb), ki danes \u0161e vedno le\u017eijo vsepovsod, in so krive za cel kup nesre\u010d med ljudmi, \u0161e posebej pa nevednimi otroki. Menda vsako leto umre ali se resno po\u0161koduje pribli\u017eno 100 ljudi, ki ponesre\u010di naletijo na eno izmed teh neeksplodiranih bombic (zgledajo kot nekak\u0161na majhna \u017eogica).<\/p>\n Ko potuje\u0161 po severu dr\u017eave, pogosto vidi\u0161 ostanke (praznih) bombnih tulcev in lupin, ki jih lokalci pridno uporabljajo za razno razne namene (za hi\u0161o, vrt, bankine, ipd.). Videlo smo celo tipa, ki je v velikanskem kosu bombe veslal \u010dez reko. A problem je kot re\u010deno bole\u010d in kroni\u010den, saj je prakti\u010dno vsaka provinca v dr\u017eavi \u00bbkontaminirana\u00ab z neeksplodiranimi sredstvi (ang. UXO \u2013<\/em> unexploded ordnance<\/em>). Ker vlada in razne institucije, ki se s problematiko ukvarjajo, niti ne vedo natan\u010dno, kje vse se ta smrtonosni material nahaja, so obse\u017ena podro\u010dja zaradi potencialne nevarnosti off-limits<\/em> in tako marsikateri farmer ne more obdelovati zemlje. Ocenjuje se, da je kar 78 milijonov bombic ostalo neeksplodiranih\u2026<\/p>\n V glavnem mestu Vientiane deluje zelo posre\u010dena lokalna nevladna organizacija COPE<\/strong> (www.copelaos.org<\/a>), katere glavno poslanstvo je rehabilitacija \u017ertev neeksplodiranih bombnih teles v Laosu. Njihovo delo vklju\u010duje zdravstveno oskrbo (predvsem fizioterapijo) ter izdelavo protez ter drugih naprav za pomo\u010d pri gibanju. S pomo\u010djo vladnih ter \u0161tevilnih prostovoljnih prispevkov z vsega sveta so uspeli \u017eivljenje olaj\u0161ati tiso\u010dim in tiso\u010dim \u017ertvam. V okviru njihovega zdravstvenega kompleksa imajo tudi zelo zanimiv in informativen visitor’s centre<\/em>, kjer sva med drugim spoznala 20-letnega Phongsavatha, ki je nekaj let nazaj izgubil vid in obe roki zaradi ene tak\u0161nih bombic. Je eden najbolj vnetih promotorjev centra in \u010dlan organizacije, ki se bori za globalno prepoved uporabe kasetnih bomb (fant svoj majhen laptop uporablja s pomo\u010djo ustnic!). Na tem videu ga lahko vidite med debato s Hillary Clinton, ki je Laos obiskala lani, med drugim tudi COPE – http:\/\/www.youtube.com\/watch?v=2rZ-yTfmWiM<\/a> (pri 1:13).<\/p>\n Z Ireno sva prispevala simboli\u010dnih 75 dolarjev, kolikor stane izdelava in \u00bbimplementacija\u00ab umetne noge za eno izmed \u017ertev bombic. Kak mesec kasneje sva po emailu prejela ponovno zahvalo s strani organizacije, skupaj s \u00bbporo\u010dilom\u00ab o 65-letnem Lungu Luavangu, ki so mu na podlagi najine donacije priskrbeli protezo. Vsak lahko na tej spletni strani \u00bbkupi nogo\u00ab – www.copelaos.org\/donate<\/a>.<\/p>\n![\"\"](\"http:\/\/arhiv.svetovno.si\/media\/website\/stvari-ki-jih-niste-vedeli-o-vietnamski-vojni\/muzej-War-Remnants-v-Saigonu_.jpg\" "\\"_muzej")
<\/a><\/a>(photos by Jonathan Taylor<\/a>; klikni na fotko za dostop do celotne galerije)<\/p>\nMasovno bombardiranje Laosa<\/strong><\/h2>\n
<\/a><\/a><\/a><\/center><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/center><\/p>\n