{"id":5516,"date":"2013-01-02T16:02:35","date_gmt":"2013-01-02T16:02:35","guid":{"rendered":"http:\/\/arhiv.svetovno.si\/?p=5516"},"modified":"2013-01-02T16:02:35","modified_gmt":"2013-01-02T16:02:35","slug":"ob-mekongu-navzdol-part-4-holiday-in-cambodia","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.svetovno.si\/?p=5516","title":{"rendered":"Ob Mekongu navzdol, part 4: Holiday in Cambodia"},"content":{"rendered":"

Leta 1980 so ameri\u0161ki punk-rockerji Dead Kennedys<\/a> izdali komad Holiday In Cambodia<\/em>, ki me je sredi devetdesetih let (ko sem bil \u0161e petnajstletni \u0161korc) prvi\u010d \u00bbseznanil\u00ab s to dr\u017eavo. Komad smo besno preigravali v na\u0161em srednje\u0161olskem bendu na gara\u017enih se\u0161nih in ob\u010dasnem koncertu, ker je bil ustrezno udaren za na\u0161 \u00bbrepertoar\u00ab, besedilo pa ustrezno kriti\u010dno in uporni\u0161ko. V njem Jello Biafra (frontman <\/em>skupine in avtor ve\u010dine tekstov) \u00bbopeva\u00ab plehko, razvajeno in ignorantsko ameri\u0161ko dru\u017ebo, ter jo satiri\u010dno primerja s Kambod\u017eo iz obdobja druge polovice sedemdesetih let, ko je v dr\u017eavi vladal ekstremno radikalen totalitarni re\u017eim, imenovan Khmer Rouge<\/em> (Rde\u010di Kmeri), kriv za enega najve\u010djih mno\u017ei\u010dnih pomorov v sodobni zgodovini\u2026<\/p>\n

Your a star-belly sneech you suck like a leech
\nYou want everyone to act like you
\nKiss ass while you bitch so you can get rich
\nBut your boss gets richer on you
\nWell you’ll work harder with a gun in your back
\nFor a bowl of rice a day
\nSlave for soldiers til you starve
\nThen your head skewered on a stake
\nNow you can go where people are one
\nNow you can go where they get things done
\nWhat you need my son:<\/em><\/p>\n

<\/em>Is a holiday in Cambodia
\nWhere people dress in black
\nA holiday in Cambodia
\nWhere you’ll kiss ass or crack<\/em><\/p>\n[audio:http:\/\/arhiv.svetovno.si\/media\/website\/Dead-Kennedys-Holiday-in-Cambodia.mp3]<\/blockquote>\n

Kambod\u017ea je neke vrste enigma, ime poraja misel na eksotiko, nasilje, neznano, \u2026 Dejstvo je, da nikoli nisva prav kaj dosti vedela o njej, dokler nisva za\u0161la na ta konec sveta. Dr\u017eavo definitivno zaznamujeta dve zgodovinski obdobji. Prvo je \u017ee prej omenjena diktatorska vladavina Rde\u010dih Kmerov<\/strong> iz druge polovice sedemdesetih let prej\u0161njega stoletja, ki je predstavljala vrhunec nasilja in raznih voja\u0161kih konfliktov, ki so se v dr\u017eavi vlekli vse od vietnamske vojne pa do konca devetdesetih let. Zaradi tega se danes dr\u017eava \u0161e vedno postavlja na noge in, kljub zelo hitri gospodarski rasti ter obilju mednarodne pomo\u010di v zadnjih nekaj letih, \u0161e vedno velja za izrazito revno – pribli\u017eno 80 odstotkov prebivalstva \u017eivotari na pode\u017eelju, povrh pa celotna dr\u017eavna javna sfera velja za eno najbolj skorumpiranih na svetu.<\/p>\n

Drugo pomembno zgodovinsko obdobje je obdobje starodavne Kraljevine Kmerov<\/strong> (predniki dana\u0161njih prebivalcev Kambod\u017ee), ki so med 9. in 15. stoletjem vladali ve\u010djemu delu celinske JV Azije in dali na obmo\u010dju severno od velikega jezera Tonl\u00e9 Sap zgraditi eno najve\u010djih in najbolj \u00bbpompoznih\u00ab metropol tistega \u010dasa, imenovano Angkor<\/strong>. Le-ta danes zaradi svojih relativno dobro ohranjenih mogo\u010dnih templjev velja za eno izmed \u00bbosmerih \u010dudes sveta\u00ab in kot tako privabi pribli\u017eno dva milijona turistov letno. Ter prislu\u017ei obilo denarja organizacijam in ljudem, ki obvladujejo tamkaj\u0161nje turisti\u010dne kapacitete. Provinca Siem Riep, kjer se nahaja Angkor, ironi\u010dno velja za eno najrevnej\u0161ih provinc v Kambod\u017ei\u2026<\/p>\n

Dr\u017eava se tako nekako nahaja v precepu teh dveh obdobij. Angkor kot nacionalni simbol in veliki ponos dr\u017eave, ki prebivalstvu zaradi nara\u0161\u010dajo\u010dega turizma in mednarodne pozornosti daje upanje na bolj\u0161e \u010dase. Zapu\u0161\u010dina Rde\u010dih Kmerov pa kot spomin na bole\u010de obdobje, ki je to neko\u010d dokaj prosperitetno azijsko dr\u017eavo gospodarsko in dru\u017ebeno popolnoma ohromilo. Dolo\u010den napredek je sicer na obzorju, a kaj ko so v prevladujo\u010dem kaosu devetdesetih let prej\u0161njega stoletja v dr\u017eavi na oblast pri\u0161li ljudje, ki jim dol visi za \u00bbdru\u017ebeno blaginjo\u00ab. Politiko in celoten javni sektor zaznamujejo korupcija, nesposobnost in razna navzkri\u017eja interesov. Roman The King’s Last Song<\/em><\/a>, \u010deprav fiktiven, odli\u010dno predstavi dve povezani zgodbi iz Kambod\u017ee, eno iz sedanjosti in eno iz 12. oz. 13. stoletja, ko je takratnemu imperiju vladal eden najve\u010djih kmerskih kraljev Jayavarman VII, ter na podlagi zgodovinskih dejstev in dana\u0161njih dru\u017ebeno-politi\u010dnih razmer precej nazorno prika\u017ee, kaj dr\u017eava trenutno \u00bbpre\u017eivlja\u00ab. Zelo zanimivo in vznemirljivo branje\u2026<\/p>\n

A med vsem tem zgodovinskih bli\u0161\u010dem, nasilnimi revolucijami in dana\u0161njo pokvarjeno politiko se nahajajo ljudje Kambod\u017ee – preprosti, miroljubni in vedno nasmejani, kot jim veleva doma\u010da etika. Prav te\u017eko je razumeti, kako so bili lahko nekateri izmed njih sposobni dejanj, kot so mno\u017ei\u010dni poboji in mu\u010denja ujetnikov, pred komaj 35 leti. In kako lahko prav vsi danes tako naivno prena\u0161ajo razmere, v katerih se doma\u010da politi\u010dna elita okori\u0161\u010da na ra\u010dun razprodaje najbolj dragocenih ko\u0161\u010dkov dr\u017eave, dolgoro\u010dno nevzdr\u017enih poslov s Kitajsko in izigravanja tujih ter doma\u010dih nevladnih organizacij, ki se trudijo v Kambod\u017ei dejansko narediti kaj dobrega. Enigma \u0161e naprej torej. Malo bolj se bova o tem razpisala \u0161e v kasnej\u0161ih postih, a zdi se, da negativni u\u010dinki trenutnega politi\u010dnega in gospodarskega napredka mo\u010dno dominirajo nad pozitivnimi premiki, ki jih je mogo\u010de zaznati tu in tam. Mogo\u010de se pa kmalu spet ponovi kaka revolucija\u2026<\/p>\n

Ne meji med Laosom in Kambod\u017eo nas je tokrat pri\u010dakalo nekoliko ve\u010d \u00bbformalnosti\u00ab kot obi\u010dajno. Na strani Laosa so policaji za izstop iz dr\u017eave kasirali dva dolarja bullshit fee<\/em>-ja (tako mu pravima midva, \u00bburadno\u00ab se mu re\u010de stamping fee <\/em>ali pa weekend fee<\/em>, \u010de je vikend oz. kakor se uradnikom na meji pa\u010d sprdne), na strani Kambod\u017ee pa za vstop celo pet (poleg tistih dejanskih dvajsetih za turisti\u010dno vizo). Heh, dobrodo\u0161li. Irena se seveda ni dala in vztrajala: \u00bbWhy do I need to pay?! Where does it say I need to pay?!\u00ab, medtem pa se je za nama nabirala kolona. V\u010dasih se je baje mo\u017eno bullshit fee<\/em>-ju z vztrajanjem izognit ali pa vsaj \u00bbspogajat\u00ab ni\u017eji znesek. A v najinem primeru policaji niso trzali. Oziroma je o\u010ditno premalo takih, ki se uprejo. Kon\u010dno nama je nek lokalni vodi\u010d, ki jo vodil svojo grupo turistov \u010dez mejo, razlo\u017eil: \u00bbIt is what it is. Just turn a blind eye.\u00ab Bah\u2026<\/p>\n

Prve dni Kambod\u017ee sva tako pre\u017eivela v mestecu Kratie<\/strong> in okolici, ter \u0161e zadnji\u010d okusila \u017eivljenje ob reki Mekong. Prijaznost ljudi je \u00bbvibrirala\u00ab na vsakem koraku, bolj odkritosr\u010dna od tiste, ki so jo izkazovali ljudje v Laosu. Kako se ljudje tu lepo smejijo, neverjetno. V Kratie-ju je bilo mo\u010d \u010dutiti tipi\u010dno dinamiko mest, zna\u010dilno za ta del Azije \u2013 pra\u0161ne in hrupne ulice, polne ljudi, motorjev in razno raznih \u0161tantov, \u010deprav je bilo obre\u017eje Mekonga precej lepo, posejano z drevoredi in hi\u0161kami iz \u010dasov francoskega kolonializma. Zunaj mesta pa se je scena spremenila v brezmejno de\u017eelo ri\u017eevih polj, v tem letnem \u010dasu ve\u010dinoma su\u0161nih, ter posameznih \u00bboto\u010dkov\u00ab zelenja, kjer sta prevladovala neizmerna mir in spokojnost. In grozna vro\u010dina.<\/p>\n

Da vidimo torej, kaj bo prinesla Kambod\u017ea\u2026<\/p>\n\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Leta 1980 so ameri\u0161ki punk-rockerji Dead Kennedys izdali komad Holiday In Cambodia, ki me je sredi devetdesetih let (ko sem bil \u0161e petnajstletni \u0161korc) prvi\u010d \u00bbseznanil\u00ab s to dr\u017eavo. Komad smo besno preigravali v na\u0161em srednje\u0161olskem bendu na gara\u017enih se\u0161nih in ob\u010dasnem koncertu, ker je bil ustrezno udaren za na\u0161 \u00bbrepertoar\u00ab, besedilo pa ustrezno kriti\u010dno […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":5530,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[65,5,38,19],"tags":[39,22,54,8],"class_list":["post-5516","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-kambodza","category-kulturni-sok","category-poglobljeno","category-skljoc-skljoc","tag-druzbapolitika","tag-literatura","tag-podezelje","tag-zgodovina"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5516","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=5516"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5516\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=5516"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=5516"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=5516"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}