{"id":5620,"date":"2013-01-11T04:27:16","date_gmt":"2013-01-11T04:27:16","guid":{"rendered":"http:\/\/arhiv.svetovno.si\/?p=5620"},"modified":"2013-01-11T04:27:16","modified_gmt":"2013-01-11T04:27:16","slug":"noben-se-vec-ne-smeji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.svetovno.si\/?p=5620","title":{"rendered":"Noben se ve\u010d ne smeji\u2026"},"content":{"rendered":"

To naju je \u0161e posebej usekalo pri ogledu \u017ealostnih fotografij ujetnikov zloglasnega zapora S-21<\/strong> v Phnom Penhu. Ko sva prispela v glavno mesto Kambod\u017ee, sva se \u017ee zelo navadila na toplino ljudi, katerih prisr\u010dni nasmehi so naju med potovanjem spremljali prakti\u010dno na vsakem koraku. A fotografije, razstavljene v nekdanjem zaporu, ki danes slu\u017ei kot muzej, posve\u010den \u017ertvam genocida Rde\u010dih Kmerov<\/strong>, ka\u017eejo mrke, prestra\u0161ene in obupane obraze ljudi. Ubogih ljudi, ki so bili tu zaprti, mu\u010deni in kasneje odpeljani na posebno dolo\u010den kraj zunaj mesta, kjer so bili pobiti. Pribli\u017eno 17.000 ljudi je bilo tu \u00bbnastanjenih\u00ab in prav vsi so bili umorjeni, z izjemo sedem sre\u010dnikov. Fotografije so izhajale iz takratne zaporni\u0161ke dokumentacije, saj so za vsakega novo prispelega jetnika napravili en mug shot<\/em>. In na fotkah sami mrki, na smrt prestra\u0161eni obrazi. Ko gleda\u0161 v o\u010di \u010dloveka na eni izmed teh fotografij, gleda\u0161 v o\u010di nedol\u017ene \u017ertve, ki je kasneje do\u010dakala nasilno smrt\u2026<\/p>\n

Security Prison 21 (kratko S-21) je bil eden izmed \u0161tevilnih zaporov, kjer so Rde\u010di Kmeri v \u010dasu svoje \u00bbvladavine\u00ab med leti 1975 in 1978 zadr\u017eevali in pogosto tudi brutalno mu\u010dili svoje ujetnike. Rde\u010di Kmeri so bili komunisti\u010dno gibanje, ki so leta 1975, potem ko so po nekajletni dr\u017eavljanski vojni pri\u0161li na oblast, v Kambod\u017ei uvedli zelo radikalne dru\u017ebeno-politi\u010dne \u00bbreforme\u00ab, ki bi \u0161okirale \u0161e najbolj zagrizenega maoista. Najprej so pobili vse politi\u010dne nasprotnike in pripadnike nekdanjega re\u017eima, potem pa celotno prebivalstvo Phnom Penha (in ostalih mest) prisilno izselili in nagnali delati na pode\u017eelje v okviru velikopoteznih, a utopi\u010dnih in neu\u010dinkovitih agrarnih projektov. Rde\u010di Kmeri so vse intelektualce (u\u010ditelje, zdravnike, uradnike, itd.), vklju\u010dno z njihovimi familijami, tretirali kot dru\u017ebeno zlo, \u00bbsprevr\u017eeno bur\u017eoazno elito\u00ab, ki jo je potrebno zatreti oz. preobraziti, zato so bili do njih neizprosno kruti. Ljudje iz mest (mo\u0161ki, \u017eenske, mladoletniki, star\u010dki, \u2026 prav vsi) so bili kot su\u017enji prisiljeni delati na poljih po cele dneve, ter v blaznem pomanjkanju \u017eiveti v posebnih tabori\u0161\u010dih. Nekajletni otroci so bili poslani v posebne \u00bb\u0161ole\u00ab, kjer so jim prali mo\u017egane z razno raznimi nebulozami o sovra\u017enikih z Zahoda (in Vietnama) in vesoljni pomembnosti komunisti\u010dne revolucije in Rde\u010dih Kmerov. Ob tem so vseskozi po celi dr\u017eavi potekala mno\u017ei\u010dna pobijanja (politi\u010dnih \u00bbosumljencev\u00ab, za delo pre\u0161ibkih ljudi, celo dojen\u010dkov), ljudje pa so na veliko umirali tudi zaradi podhranjenosti in bolezni. Njihov edini \u00bbzlo\u010din\u00ab je bil, da so bili iz mest in izobra\u017eenih vrst. Bolano\u2026<\/p>\n

\"\"<\/a>
mrki in prestra\u0161eni obrazi zapornikov, ki so vsi po vrsti do\u017eiveli nasilno smrt<\/figcaption><\/figure>
\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a><\/center><\/p>\n

Ocenjuje se, da je v tem obdobju umrlo pribli\u017eno dva milijona ljudi, kar je grozljivo in skrajno nedoumljivo. Le kaj je takratne politi\u010dne voditelje, vodje tabori\u0161\u010d in ostale akterje v tej no\u010dni mori gnalo k propagiranju in uvajanju tako surovih metod ravnanja s so\u010dlovekom? Pod tak\u0161nim vtisom sva vsa zamorjena zapu\u0161\u010dala muzej in istega dne potem \u0161e Choenung Ek<\/strong> (tako imenovane Killing Fields<\/strong>), kraj v bli\u017eini Phnom Penha, kjer sva si ogledala lokacijo mno\u017ei\u010dnih pobojev ujetnikov iz tega zapora.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Choeung Ek ali Killing Fields, kjer je bilo umorjenih ve\u010d kot 15.000 ljudi iz zapora S-21<\/figcaption><\/figure>
\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a><\/center><\/p>\n

Da sva vsaj pribli\u017eno dojela, kako je do vsega tega pri\u0161lo (in kako se je vse skupaj kon\u010dalo), je bilo potrebno ve\u010dkratno branje literature o sodobni zgodovini Kambod\u017ee. In \u010deprav si vsak narod kroji usodo sam, so v primeru okoli\u0161\u010din, ki so privedle do voja\u0161kega vzpona Rde\u010dih Kmerov, seveda izdatno pomagali Ameri\u010dani, Kitajci in Vietnamci, vsi s svojimi lastnimi ideolo\u0161kimi in politi\u010dnimi interesi v Jugovzhodni Aziji. \u0160e najbolj presenetljivo v tej zgodbi pa je dejstvo, da so Rde\u010di Kmeri kljub porazu leta 1978, ko so jih napadli Vietnamci in v Kambod\u017ei na oblast postavili novo vlado, ostali voja\u0161ko aktivni vse do leta 1998, pa \u010deprav v podrejenem polo\u017eaju. Boji in konflikti med razli\u010dnimi frakcijami ter teroriziranja nedol\u017enih prebivalcev so se tako nadaljevali \u0161e naprej skozi osemdeseta in prvo polovico devetdesetih let, vse dokler ni ve\u010dina glavnih akterjev Khmer Rouge<\/em>-a bodisi umrla (vklju\u010dno s Pol Pot<\/strong>-om, glavnim krvnikom v tej tragi\u010dni zgodbi) ali prebe\u017eala na nasprotno stran.<\/p>\n

Zdru\u017eeni Narodi, ki so se v za\u010detku devetdesetih let aktivno vme\u0161ali v konflikt, so do neke mere pomagali stabilizirati razmere, a politi\u010dno in gospodarsko je dr\u017eava ostala v precej\u0161njem razsulu. Na ra\u010dun izredno ranljive in kaoti\u010dne situacije v Kambod\u017ei ter popustljive mednarodne skupnosti so tako na oblast pri\u0161li ljudje, ki \u0161e danes tvorijo jedro izredno skorumpirane kambo\u0161ke vlade. V njenih vrstah so tudi \u0161tevilni nekdanji pripadniki Rde\u010dih Kmerov, vklju\u010dno s premierjem Hun Senom<\/strong>. Kdo bi si mislil! V bistvu se veliko nekdanjih morilcev danes \u0161e vedno prosto sprehaja med ljudmi, zaradi vojnih zlo\u010dinov je bil v vsem tem \u010dasu obsojen le en izmed takratnih voditeljev, v \u0161olah pa so o genocidu za\u010deli pou\u010devati \u0161ele pred nekaj leti. Kako je to mogo\u010de? Ali to pomeni, da je v dr\u017eavi pri\u0161lo do vsesplo\u0161ne sprave ter da so ljudje \u010disto preve\u010d naivni in apati\u010dni? Ali pa si ne upajo povzdigniti glasu? \u0160e posebej, ker se od trenutne gospodarske rasti mastno gode omejenemu krogu politikov, podjetnikov in tujih investitorjev, medtem ko se v zdravstvo, \u0161olstvo ter ostale javne ustanove ne vlaga prakti\u010dno ni\u010d. Veliko pomo\u010di, namenjene ljudem na pode\u017eelju, prihaja od zunaj. Zdi se, kot da bi ljudje radi vse to \u010dimprej pozabili, \u010deprav je znano, da velik del prebivalstva, starej\u0161ega od 30 let, trpi za posledicami posttravmatskega stresnega sindroma. Mnogi tako opozarjajo, da se zna podobna revolucija zgoditi ponovno. Tudi v sedemdesetih je v osnovi \u0161lo za boj zatiranega kme\u010dkega prebivalstva proti koruptivnim politi\u010dnim elitam.<\/p>\n

Za ve\u010d o obdobju Rde\u010dih Kmerov si lahko preberete iz\u010drpen \u010dlanek na Wikipediji<\/a>, bolj skr\u010den zgodovinski pregled pa na spletni strani Cambodia Tribunal Monitor<\/a>, ki spremlja aktualne sodne procese, povezane z genocidom. Za bolj vizualno do\u017eivetje pa mo\u010dno priporo\u010dava ogled filma The Killing Fields<\/em><\/a> iz leta 1984, posnet po resni\u010dni zgodbi o ameri\u0161kem novinarju Sydneyu Schanbergu, ki je za New York Times pokrival dogajanje v Kambod\u017ei v \u010dasu dr\u017eavljanske vojne, in njegovemu kambo\u0161kemu pomo\u010dniku Dithu Pranu. Obstaja tudi veliko knjig, osebnih izpovedi in pri\u010devanj \u017ertev, med njimi najbolj znana First They Killed My Father<\/em><\/a>, v kateri avtorica opisuje svoje izku\u0161nje, ko je bila kot petletna pun\u010dka s svojo familijo prisiljena delati v grozljivih razmerah v enem izmed tabori\u0161\u010d.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

To naju je \u0161e posebej usekalo pri ogledu \u017ealostnih fotografij ujetnikov zloglasnega zapora S-21 v Phnom Penhu. Ko sva prispela v glavno mesto Kambod\u017ee, sva se \u017ee zelo navadila na toplino ljudi, katerih prisr\u010dni nasmehi so naju med potovanjem spremljali prakti\u010dno na vsakem koraku. A fotografije, razstavljene v nekdanjem zaporu, ki danes slu\u017ei kot muzej, […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":5635,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[65,38],"tags":[39,31,22,8],"class_list":["post-5620","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-kambodza","category-poglobljeno","tag-druzbapolitika","tag-film","tag-literatura","tag-zgodovina"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5620","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=5620"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5620\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=5620"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=5620"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=5620"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}