{"id":5723,"date":"2013-02-15T09:18:50","date_gmt":"2013-02-15T09:18:50","guid":{"rendered":"http:\/\/arhiv.svetovno.si\/?p=5723"},"modified":"2013-02-15T09:18:50","modified_gmt":"2013-02-15T09:18:50","slug":"good-morning-class","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.svetovno.si\/?p=5723","title":{"rendered":"\u00bbGood morning class!\u00ab"},"content":{"rendered":"

Tako smo vsako jutro \u0161tartali z na\u0161imi urami angle\u0161\u010dine, zbor prisotnih otrok pa v en glas nazaj \u00bbGooood moooorning teeechaaaa!\u00ab Z Ireno sva se sredi januarja kot prostovoljca pridru\u017eila lokalni izobra\u017eevalno-okoljevarstveni iniciativi, imenovani BCDO<\/strong> (Botumsakor Community Development Organization), v mestecu Andong Teuk<\/strong> na jugo-zahodu Kambod\u017ee, kjer sva tri tedne tamkaj\u0161nje lokalne otroke u\u010dila angle\u0161\u010dino.<\/p>\n

Najina izku\u0161nja<\/strong><\/h3>\n

BCDO vodi Sopheap Phoung (izg. Sopip<\/em>), predan mo\u017eakar, ki je v \u010dasu po normalizaciji razmer v Kambod\u017ei kot lokalni koordinator ve\u010d let delal za mednarodno organizacijo Wildlife Alliance<\/a>. Slednja se v dr\u017eavi trudi za\u0161\u010dititi izredno ranljiva podro\u010dja gozdov in vse tam \u017eive\u010de ogro\u017eene \u017eivalske vrste (sloni, tigri, leopardi, medvedi, \u2026). Konec leta 2009 je Sopheap v tem revnem pode\u017eelskem kraju zagnal projekt BCDO (spletna stran<\/a>, FB stran<\/a>), katerega glavni namen je izobra\u017eevanje tamkaj\u0161njega prebivalstva (predvsem angle\u0161ki jezik, pa tudi uporaba ra\u010dunalnikov, ipd.), osve\u0161\u010danje o trajnostnih in okolju prijaznih na\u010dinih \u017eivljenja (organsko kmetovanje, pridelava bio-goriva, skrbno ravnanje z vodo) ter spodbujanje sodelovanja ter \u017eivljenja v skupnosti, hkrati pa tudi razvoj tako imenovanega eko-turizma, saj se Andong Teuk nahaja tik na obrobju hribovja Cardammom, enega najve\u010djih, \u0161e prete\u017eno neokrnjenih tropskih gozdov v JV Aziji.<\/p>\n

\"\"<\/a>
welcome to BCDO!<\/figcaption><\/figure>\n

\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a><\/center><\/p>\n

Z Ireno sva navdu\u0161eno sprejela izziv, ki se nama je ponudil. \u010clovek se mora na svoji poti kdaj pa kdaj zavestno anga\u017eirati ter s svojim znanjem, voljo in denarjem pomagati tam, kjer lahko, in kjer \u010duti, da je koristen. BCDO deluje na posesti izredno ljubeznive lokalne familije (lo\u010dena mati in trije otroci, 15-letni Cebolase, 19-letna Kanha in 8-letna Tu), ki je ravno tako vklju\u010dena v prakti\u010dno vse aktivnosti organizacije (u\u010denje otrok, hi\u0161no delo, kuhanje za prostovoljce, ipd.). Celoten \u00bbkompleks\u00ab je precej rusti\u010den, a zelo posre\u010den in doma\u010d. Na posesti imajo tri \u00bbu\u010dilnice\u00ab, v katerih vsak dan vodijo osem te\u010dajev angle\u0161\u010dine za razli\u010dne starostne skupine otrok, pisarno, majhno knji\u017enico, igri\u0161\u010de, vrt z vodnjakom in bivalne prostore za familijo in prostovoljce. Aja in neke sorte \u00bbzbornico\u00ab = jedilnica za vse prostovoljce. \ud83d\ude42<\/p>\n

\"\"<\/a>
od leve Kanha, Tu in Cebolase (otroci familije, kjer smo bivali prostovoljci)<\/figcaption><\/figure>
\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a><\/center><\/p>\n

BCDO se je od svojega nastanka pa do danes dobro uveljavil pri tamkaj\u0161njih prebivalcih. \u0160olo redno obiskuje pribli\u017eno 60 otrok iz vasi, za katere star\u0161i mese\u010dno pla\u010dujejo po en dolar (ampak samo tisti, ki si lahko privo\u0161\u010dijo). To in 30 dolarjev na teden, kolikor prostovoljci pla\u010dujemo za na\u0161e bivanje in hrano, je ves denar, ki ga Sopheap in familija prejemajo na ra\u010dun vodenja organizacije, kar pokriva stro\u0161ke elektrike, hrane, potreb\u0161\u010din za u\u010dilnice, materiala za zidavo, ipd. Od dr\u017eave ne dobijo ni\u010desar, razen kake pohvale s strani lokalnih politi\u010dnih veljakov, povrh pa mora Sopheap za vsakega prostovoljca pla\u010devati nek, nama ne preve\u010d razumljiv, fee<\/em> tamkaj\u0161nji policiji za \u00bbvodenje statistik in zagotavljanje varnosti delovanja organizacije\u00ab.<\/p>\n

Delo je bilo v resnici kar zahtevno in naporno. Ni treba posebej poudarjati, da sva z Ireno \u010dista amaterja, kar se ti\u010de u\u010denja angle\u0161\u010dine. Vsak od naju je tam v povpre\u010dju vodil ali pomagal voditi (obi\u010dajno sta vsak klas furala po dva prostovoljca) tri enourne te\u010daje dnevno. Kar se ne sli\u0161i veliko, a treba je upo\u0161tevat \u0161e \u010das priprave za vsako posamezno uro in ostale stvari, ki smo jih opravljali na posestvu (fantje so recimo v tistem \u010dasu ravno betonirali ribnik za namakanje vrta). Povrh pa sva u\u010dila tri povsem razli\u010dne starostne skupine otrok, kar je terjalo tri povsem druga\u010dne pristope. \u010ce je \u0161lo pri najmlaj\u0161i skupini (4 ali 5 let) bolj ko ne za animiranje in zabavo v smislu enostavnih igric v angle\u0161\u010dini, je \u0161lo pri skupini mladostnikov (10-14 let) za skrbno in postopno guljenje osnovnih elementov slovnice, besednjaka, izgovorjave in enostavnih pogovornih vaj. Pri izgovorjavi so imeli ti otroci \u0161e najve\u010d te\u017eav, saj so jim bili glasovi v angle\u0161\u010dini tako tuji in nedoumljivi. Neko besedo so lahko recimo brez problemov \u010drkovali, izgovorili pa ne. Pa \u0161e disciplinirati je bilo treba nekatere. \ud83d\ude42 \u0160e ena zapletena stvar je bilo pomanjkanje konsistentnosti v \u00bbu\u010dnem programu\u00ab. Med vsemi dosedanjimi prostovoljci je bilo namre\u010d premalo tistih, ki so tam delali vsaj en ali ve\u010d mesecev ter skrbeli za dosledno prena\u0161anje znanja in izku\u0161enj na tiste, ki so stvari od njih prevzeli kasneje. Sopheap je bil preve\u010d zaseden z vsakodnevnimi administrativnimi in logisti\u010dnimi zadevami, da bi lahko stalno bedel nad potekom vseh te\u010dajev (\u010deprav smo imeli vsak teden skupni briefing<\/em>), zato smo novi prostovoljci precej malo vedeli o tem, kaj se je pravzaprav delalo z otroci recimo par mesecev nazaj.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Igorjev opoldanski klas<\/figcaption><\/figure>
\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a><\/center><\/p>\n

Kar je bilo \u010disto OK konec koncev, je bilo pa zato ve\u010d prostora za improvizacijo in lastne \u00bbeksperimente\u00ab. Prvih nekaj dni so nama stvari malo uhajale iz rok, \u00bbtipala\u00ab sva, koliko otroci v resnici znajo, potem pa le uspela po lastni presoji sestaviti \u00bbu\u010dni program\u00ab za naslednjih nekaj tednov, ki smo se ga strogo dr\u017eali, in sva ga kasneje predala naslednjemu prostovoljcu, ki je prevzel te\u010daj. In tako je bil tudi opazen napredek, kar je bilo najpomembneje. U\u010denci so z vsakim dnem ve\u010d znali, te bolj upo\u0161tevali in dojemali stvari. Bolj so tudi u\u017eivali. In \u010deprav se vsi te\u010dajniki angle\u0161\u010dino u\u010dijo tudi v tamkaj\u0161nji \u0161oli, pa je kakovost le-te zelo slaba, in, kot pravi Sopheap, otroci od nje ne potegnejo prakti\u010dno ni\u010d, saj je premalo strokovno usposobljenih dr\u017eavnih u\u010diteljev.<\/p>\n

\"\"<\/a>
popoldanski klas<\/figcaption><\/figure>\n

\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a><\/center><\/p>\n

Kar se ti\u010de BCDO-ja so rezultati dela najbolj vidni pri najstarej\u0161i skupini (15-20 let), katere te\u010dajniki ob \u0161tartu projekta bojda niso znali skoraj besede v angle\u0161\u010dini. Danes pa se z njimi vodi najbolj napreden, tako imenovani discussion class<\/em>, kjer se pogovarjamo o specifi\u010dnih \u017eivljenjskih in aktualnih dru\u017ebenih temah. Nekateri izmed njih bodo kmalu postali prostovoljni asistenti pri vodenju te\u010dajev, kar bo zelo dobrodo\u0161lo, saj je v\u010dasih otrokom zelo te\u017eko kaj dopovedati ali razlo\u017eiti brez kmer\u0161\u010dine. Nekateri biv\u0161i u\u010denci so \u017ee pridobili zaposlitev v administrativnih slu\u017ebah v prestolnici, nekateri so \u0161li \u0161tudirat, itd. V tej to\u010dki njihovega odra\u0161\u010danja je gotovo koristno, da imajo stik z nami, zvejo veliko novih stvari iz na\u0161ih \u017eivljenj (in mi iz njihovih), in se hkrati \u0161e nau\u010dijo malo angle\u0161ko. Z nekaterimi od njimi smo ohranili celo stike na FB-ju. \ud83d\ude42<\/p>\n

\"\"<\/a>
betoniranje vodnjaka, ki se bo uporabljal za namakanje vrtov med su\u0161no sezono<\/figcaption><\/figure>\n

\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a><\/center><\/p>\n

Tudi sicer se zdi, da so prebivalci Andong Teuk-a veseli zaradi dela organizacije in prisotnosti tujih prostovoljcev, ki v vsakodnevno \u017eivljenje tega precej revnega kraja prina\u0161ajo nekaj pestrosti in sve\u017eine. Tudi s tem, ko vsako jutro obedujemo na lokalni tr\u017enici in \u00bbzapravljamo denar\u00ab za tamkaj\u0161nje dobrote, kot je \u017eupa z nudlci, ocvrte banane, kokosove sla\u0161\u010dice, sok iz sladkornega trsa in seveda ledena kava (z veliko kondenziranega mleka). Imelo so nas tako \u00bbradi\u00ab, da smo bili kdaj pa kdaj \u0161e na kak\u0161no lokalno poroko povabljeni…<\/p>\n

\"\"<\/a>
tipi\u010den dan na lokalni tr\u017enici<\/figcaption><\/figure>\n

\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a><\/center><\/p>\n

O voluntiranju na splo\u0161no<\/strong><\/h3>\n

BCDO je samo ena izmed mnogih, mnogih NGO organizacij, ki delujejo v Kambod\u017ei. Tu so \u0161e \u0161tevilne druge, mednarodne in lokalne, velike in male, ki delujejo na podro\u010dju izobra\u017eevanja, zdravstva, infrastrukture, okolja, … In pojem \u00bbprostovoljstva\u00ab v dr\u017eavah tretjega sveta je v zadnjem desetletju postal kar nekoliko polemi\u010den. The Guardian je denimo v letu 2010 objavil kriti\u010den \u010dlanek<\/a> na to temo, ki je povzro\u010dil precej vnete diskusije tudi v dolo\u010denih popotni\u0161kih community<\/em> sferah, kot je Thorn Tree Forum. Pa \u010deprav se \u010dlanek osredoto\u010da na problematiko tako imenovanih siroti\u0161nic (navaja tudi primer Kambod\u017ee), kjer se ljudje okori\u0161\u010dajo na ra\u010dun \u00bbtr\u017eenja\u00ab ubogih otrok brez star\u0161ev, in moralne dileme, ki spremlja to dejavnost, ko ljudje \u017eelijo pomagati tovrstnim institucijam, pa je mo\u017eno tematiko \u010dlanka aplicirati \u0161ir\u0161e. Dolo\u010deni moralni zadr\u017eki spremljajo namre\u010d vse oblike prostovoljnega dela. Dogaja se recimo, da nekatere dobrodelne organizacije nova\u010dijo mlade ljudi, ki morajo za svoje prostovoljno delo pla\u010dati tudi po ve\u010d tiso\u010d dolarjev. Slednje je precej \u00bbpopularno\u00ab v ZDA in Veliki Britaniji, kjer organizacije z o\u010ditnimi profitnimi nameni ogla\u0161ujejo svoje dobrodelne dejavnosti med ljudmi, ki bi \u017eeleli pridobiti dolo\u010dene izku\u0161nje in reference na podro\u010dju socialno koristnih del v revnih dr\u017eavah. In za svoje \u00bbprostovoljno\u00ab delo mastno pla\u010dati. Klasi\u010dno potro\u0161ni\u0161tvo. Po drugi strani pa marsikateri popotniki, kot sva midva, vse preve\u010d razmi\u0161ljajo o tovrstnih izku\u0161njah kot neke sorte self-fulfillmentu<\/em>, osebni rasti ali pa celo obliki zabave in prilo\u017enosti za kak pri\u0161paran cekin (v kolikor dejansko dela\u0161 prostovoljno in za to ni\u010d ne pla\u010da\u0161, kar je pravzaprav logi\u010dno, right<\/em>). Tovrstno po\u010detje je dokaj sebi\u010dno (in ne preve\u010d koristno).<\/p>\n

A navkljub vsem kritikom, predvsem pa cinikom in ljudem s predsodki, ki svoja prepri\u010danja o volunterstvu utemeljujejo na podlagi nekaj prebranih \u010dlankih na netu, sva midva trdna zagovornika tovrstnega dela, pri \u010demer bi pa \u017eelela izpostaviti nekaj stvari:<\/p>\n