{"id":5957,"date":"2012-08-27T16:20:54","date_gmt":"2012-08-27T16:20:54","guid":{"rendered":"http:\/\/arhiv.svetovno.si\/?p=5957"},"modified":"2012-08-27T16:20:54","modified_gmt":"2012-08-27T16:20:54","slug":"back-in-the-lowlands","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.svetovno.si\/?p=5957","title":{"rendered":"Back in the lowlands\u2026"},"content":{"rendered":"

\u2026ter v smrdljivi vro\u010dini in gne\u010di. Lepo je bilo bivati v gorah skoraj dva meseca, u\u017eivati v relativni spokojnosti in prijetnih temperaturah. A taka je pa\u010d narava potovanja po Indiji \u2013 slej ko prej se spet vrne\u0161 med mno\u017eice, povrh pa si v poletnih mesecih obsojen na konstantno \u0161vicanje in utrujajo\u010do dehidracijo. Pred najinim fini\u0161em indijskega tripa v Delhiju sva za nekaj dni sko\u010dila v zvezno dr\u017eavo Punjab<\/strong> (ali Pand\u017eab po slovensko) na severu dr\u017eave ob meji s Pakistanom, in mesto Amritsar<\/strong>.<\/p>\n

Regija Pand\u017eab je med lai\u010dno globalno populacijo znana predvsem po zvrsti glasbe, imenovani bhangra<\/em>, ki zdru\u017euje tradicionalne prvine indijske glasbe s tega obmo\u010dja z bolj sodobnimi. Na prelomu tiso\u010dletja je britanski pevec indijskega porekla Punjabi MC s svojim hiti\u010dem Mundian To Bach Ke<\/em><\/a> kataklizmi\u010dno populariziral \u017eanr, po katerem so se za\u010deli zgledovati celo nekateri znani ameri\u0161ki hip-hop producenti in raperji.<\/p>\n

A bistveno bolj kot glasba Pand\u017eab zaznamuje predvsem religija, imenovana sikhizem<\/em>. Nastala je v 15. stoletju kot odgovor prevladujo\u010demu hinduizmu in njegovi dru\u017ebeno-razslojevalni miselnosti (gre za indijski sistem kast) ter poli-teisti\u010dnemu verovanju (gre za tistih nekaj sto milijonov bogov, po katerih naj bi se pobo\u017eni Indijci zgledovali). Pred njihovim Bogom, ki je en in edini, s(m)o vsi enaki in enakovredni. \u010castijo guruja <\/em>ali u\u010ditelja, \u010deprav sodobni sikhizem<\/em> nima nekega ustoli\u010denega verskega voditelja, pa\u010d pa je njegovo vodilo tako imenovana Sveta Knjiga, zbirka veroizpovednih zapisov, ki so jo skozi zgodovino skupaj spravljali razli\u010dni guruji <\/em>iz preteklosti. Izmed najbolj opaznih zna\u010dilnosti njihove kulture in religije so dolga brada in dolgi lasje pri mo\u0161kih, skrbno speti skupaj v turban. Pravila narekujejo, da se sikhi ne smejo stri\u010di in briti, \u010desar se, vsaj v domovini, vsi ve\u010d ali manj strogo dr\u017eijo. Vsi tisti neobriti Indijci s turbani na glavi, ki jih vidite v filmih, niso obi\u010dajni Indijci, pa\u010d pa sikhi (njihova populacija v Indiji \u0161teje samo 19 milijonov). Kodeks obla\u010denja ali izgleda vsakemu \u00bbpolnopravnemu\u00ab, tudi najmlaj\u0161emu, sikhu narekuje \u0161e nekatere druge nemalokrat videne simboli\u010dno no\u0161ene okraske, kot so jekleni obro\u010dek na zapestju (enega takega je tudi Igor prejel kot darilo od nekega de\u010dka v Ka\u0161mirju) in celo kratek me\u010d okoli pasu. V laseh pod turbanom pa imajo zapet glavnik.<\/p>\n

<\/p>\n

\"\"<\/a>
_dolge brade in v turbane speti lasje to tipi\u010dna narodna no\u0161a sikhov_<\/figcaption><\/figure>\n
\"\"<\/a>
_sikhi so izredno gostoljubni in prijazni do tujcev_<\/figcaption><\/figure>\n
\"\"<\/a>
_jekleni obro\u010dek okoli zapestja je \u0161e en viden simbol sikhovske religije_<\/figcaption><\/figure>\n

<\/p>\n

Amritsar kot katerokoli drugo indijsko mesto na prvi pogled ne navdu\u0161i ravno. Poleg vro\u010dine, prometa in umazanije je bilo mesto v \u010dasu najinega postanka ravno dele\u017eno svojega prvega po\u0161tenega letnega monsunskega naliva, zaradi \u010desar je sicer temperatura zraka mogo\u010de padla za kako stopinjo, je pa zato tudi sopara po\u0161teno narasla. Najhuje je bilo to, da so nenadni nalivi poplavili marsikatero ulico in si se tako moral nekje prebijati tudi \u010dez do kolen visoko vodo in pri tem sku\u0161ati ne preve\u010d misliti na to, kaj vse plava v njej. Brrrrr!<\/p>\n

<\/p>\n

\"\"<\/a>
_poplavljene ulice Amritsarja, posledica prvega letnega monsunskega naliva_<\/figcaption><\/figure>\n

<\/p>\n

A tako kot katerokoli drugo indijsko mesto, ki se ga odlo\u010di\u0161 obiskati zaradi kakega nadvse posebnega kulturnega bisera, tudi Amritsar ni razo\u010daral. Dale\u010d od tega. V mestu stoji namre\u010d najbolj sveti sikhovski <\/em>tempelj, tako imenovani Golden Temple <\/strong>(zlati tempelj). Tempelj stoji sredi velikanskega bazena, do njega je z ene strani speljana brv, zgrajen pa je iz okra\u0161enega marmorja in, obviously<\/em>, zlata (njegova kupolasta streha naj bi bila prekrita s kar 750 kilogrami zlata). Stavba podnevi ob son\u010dnem vremenu dobesedno \u017eari, pono\u010di pa se ble\u0161\u010di v soju \u017earometov. A bolj kot ves ta ki\u010d in lepota navdu\u0161uje atmosfera v okviru celotnega tempeljskega kompleksa, kamor vsako leto roma preko pet milijonov sikhov. Bla\u017een mir ter prijazni, gostoljubni ljudje, nobenega uli\u010dnega razvrata, vse \u010disto \u2013 totalen kontrast v primerjavi s podobo zunaj templja. \u00bbEverybody is welcome here\u00ab je zgleda glavni moto, ki prevladuje med doma\u010dimi obiskovalci templja, ki so v \u0161e ve\u010dji meri kot drugje po Indiji navdu\u0161eni nad tujimi gosti. Z Ireno sva tempelj obiskala ve\u010dkrat, podnevi in pono\u010di, vsrkavala spokojno atmosfero ter ostale \u00bbprotokolarne\u00ab procedure, povezane s spoznavanjem naklju\u010dnih Indijcev ter skupinskim fotografiranjem s celimi dru\u017einami.<\/p>\n

<\/p>\n

\"\"<\/a>
_pred vhodom v tempeljski kompleks, od koder se odpre prvi pogled na Golden Temple_<\/figcaption><\/figure>
\n
\"\"<\/a>
_Golden Temple ob ve\u010derni zarji ter kolone romarjev pred vhodom v tempelj_<\/figcaption><\/figure>
\n
\"\"<\/a>
_Irena med popoldansko 'kontemplacijo' (pokrite glave so obvezen protokol obiska templja)_<\/figcaption><\/figure><\/p>\n

<\/p>\n

V \u010dasu najinega obiska v Amritsarju sva bila nastanjena kar v bivalnih prostorih tempeljskega kompleksa. Sikhovski <\/em>kodeks namre\u010d zapoveduje, da je treba vsakemu gostu kateregakoli templja ali gurduare<\/em>, ne glede na raso ali veroizpoved, nuditi brezpla\u010dno preno\u010di\u0161\u010de, zato imajo v okviru kompleksa urejene skupne spalne prostore za tiso\u010de romarjev. Ful dobro. Ogromno folka (na stotine ljudi, tudi cele familije) je spalo kar na glavnem dvori\u0161\u010du bivalnega dela, pod milim nebom. Za tuje goste so imeli lo\u010dene sobe oz. dormitorije, ki so bili \u0161e kar znosni, celo klimatizirani, a \u017eal, kot se je izkazalo \u0161ele \u010dez nekaj dni, polni stenic (bed bugs<\/em>)! Omeniti pa je treba tudi najbolj \u010diste indijske skrete\/kopalnice ever<\/em>! Resno. To je velika re\u010d v Indiji. Pa vsi skreti so imeli namesto klju\u010davnic majhno odprtino na vratih, skozi katero je vsak lahko preveril, \u010de je skret zaseden ali ne. Sme\u0161no. Ko je Igor \u010depel nad svojim \u010du\u010davcem<\/em>, je tako folk kar naprej kukal skozi oken\u010dek. Tu pa tam se mu je kak Indijec \u0161e nasmehnil. \u0110izs\u2026<\/p>\n

\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>
\n

bivalni prostori tempeljskega kompleksa<\/i><\/center><\/p>\n

<\/p>\n

\u0160e ena posebnost templja je velikanska menza, kjer vsem gostom in romarjem nudijo zastonj obroke skozi ves dan (obi\u010dajno dhal <\/em>s kak\u0161no dodatno kuhano zelenjavo ali omakco, ri\u017e in chapati <\/em>ter lassi<\/em>). Sistem je bil totalno zverziran \u2013 vzame\u0161 kro\u017enik in \u017elico, postavi\u0161 se v vrsto, niti ne \u010daka\u0161 dolgo in takoj te posedijo na po tleh zlo\u017eene preproge v vrsto z ostalimi gosti, potem pa ti stre\u017eniki\/prostovoljci nalagajo hrano. Baje tu dnevno nahranijo od 60 do 80 tiso\u010d ljudi (ob verskih festivalih \u0161e ve\u010d)!<\/p>\n

Tako, spet eno noro navdihujo\u010de do\u017eivetje. Indija pa\u010d ne razo\u010dara s prizori in vsesplo\u0161no atmosfero. Tudi \u010de za trenutek pustimo ob strani pompozne templje in masovna zborovanja romarjev. V Amritsarju sva se recimo sredi nekega popoldneva za kak\u0161no urco \u00bbumaknila\u00ab v malo bolj sodobno kavarnico, kjer sva v prvem nadstropju na\u0161la mizico in kav\u010d ob velikem oknu s krasnim pogledom na neko mestno kri\u017ei\u0161\u010de. In ko tako opazuje\u0161 dogajanje, si ne more\u0161 misliti, kaj vse vidi\u0161! Od uli\u010dnih prodajalcev v akciji, igrivih otrok in \u0161olarjev, romarjev in \u017eensk v \u010dudovito pisanih sarijih, pa do bera\u010dev in klate\u0161kih psov ter njihove medsebojne interakcije. Najin najljub\u0161i prizor je bil, ko se je eden izmed otrok nekemu staremu nevednemu vozniku bici-rik\u0161e (bici-rik\u0161a je kot obi\u010dajna rik\u0161a, vendar jo voznik poganja na navadnem kolesu) obesil zadaj na kabino in tako \u00bb\u0161lepal\u00ab nekaj deset metrov navzdol po ulici. Ko je starec kon\u010dno dojel, da nekaj ne \u0161tima, se je ves siten obrnil in za\u010del dreti na tamalga, ta pa se je v tem \u010dasu \u017ee ves nasmejan izgubil v mno\u017eici ljudi\u2026 \ud83d\ude42<\/p>\n

\u0160e nekaj prizorov:<\/p>\n

\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u2026ter v smrdljivi vro\u010dini in gne\u010di. Lepo je bilo bivati v gorah skoraj dva meseca, u\u017eivati v relativni spokojnosti in prijetnih temperaturah. A taka je pa\u010d narava potovanja po Indiji \u2013 slej ko prej se spet vrne\u0161 med mno\u017eice, povrh pa si v poletnih mesecih obsojen na konstantno \u0161vicanje in utrujajo\u010do dehidracijo. Pred najinim fini\u0161em […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":6069,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[57,5,19],"tags":[30,58],"class_list":["post-5957","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-indija","category-kulturni-sok","category-skljoc-skljoc","tag-atrakcije","tag-religije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5957","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=5957"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5957\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=5957"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=5957"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=5957"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}