{"id":6146,"date":"2012-08-28T22:10:19","date_gmt":"2012-08-28T22:10:19","guid":{"rendered":"http:\/\/arhiv.svetovno.si\/?p=6146"},"modified":"2012-08-28T22:10:19","modified_gmt":"2012-08-28T22:10:19","slug":"utrinki-cirkus-na-indijsko-pakistanski-meji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.svetovno.si\/?p=6146","title":{"rendered":"Utrinki: Cirkus na indijsko-pakistanski meji"},"content":{"rendered":"

Zgodba o razpustitvi velike britanske indijske kolonije leta 1947 in njeni razdelitvi na novoustanovljeni prete\u017eno muslimanski dr\u017eavi Pakistan<\/strong> in Banglade\u0161<\/strong> ter prete\u017eno hindujsko Indijo<\/strong> je \u017ealostna zgodba o verskem nasilju, ki se je sledilo v \u010dasu teh pomembnih geopoliti\u010dnih sprememb po koncu druge svetovne vojne. Po mnenju nekaterih prehiter umik britanskih oblasti in nara\u0161\u010dajo\u010de nacionalisti\u010dne te\u017enje na obeh straneh so privedle do precej\u0161nega kaosa in nekontroliranega izbruha nasilja, predvsem v obmejnih provincah in nekaterih ve\u010djih mestih, kjer je bilo prebivalstvo me\u0161ano. Niti sam Gandhi, \u00bbbapu\u00ab ali o\u010de indijskega naroda, dolgoletni borec za neodvisnost Indije in zagovornik nenasilnega aktivizma, ni zmogel prepre\u010diti pobijanja.<\/p>\n

Najhuje je bilo v nekdanji kolonialni provinci Pund\u017eab<\/strong>, ki je bila z razglasitvijo islamske republike Pakistan razklana na dvoje. Ljudje so za\u010deli be\u017eati z ene dr\u017eave v drugo – sikhi in hindujci v Indijo, muslimani pa v Pakistan – medtem ko je na eni in drugi strani prihajalo do mno\u017ei\u010dnega pobijanja in podobnih grozodejstev. Roman Vlak v Pakistan<\/a> indijskega avtorja Khushwanta Singha s fiktivno zgodbo zelo nazorno opisuje dogodke iz tistih \u010dasov in vsesplo\u0161no stanje duha med ljudmi, ki so bili na razli\u010dne na\u010dine zavestno vpleteni ali nehote vr\u017eeni v nasilje. Vlak predstavlja pot k odre\u0161itvi, saj je za tiso\u010de ljudi na eni in drugi strani predstavljal najhitrej\u0161i na\u010din za pobeg iz nevarnosti, hkrati pa pot v pogubo, saj je bilo ogromno tak\u0161nih vlakov, natrpanih z begunci, ustavljenih v zasedi in vsi potniki na njih pobiti. Na ra\u010dun verske nestrpnosti in nacionalisti\u010dnega sovra\u0161tva je bilo v tem klju\u010dnem letu 1947 bojda ubitih na sto tiso\u010de ljudi.<\/p>\n

Danes so razmere, vsaj v Pund\u017eabu, nekoliko bolj mirne kot neko\u010d, \u010deprav politi\u010dni odnosi med Indijo in Pakistanom ostajajo zelo hladni (glej post Ka\u0161mir, \u010dudovita de\u017eela na prepihu<\/a>) in situacija ob meji nikoli povsem varna. Za bralcu prijazen in razumljiv overview<\/em> zgodovinskih dogodkov, ki so privedli do dana\u0161nje politi\u010dne situacije, priporo\u010dava tale \u010dlanek<\/a> na spletnih straneh New York Timesa.<\/p>\n

Edini uradno odprt in delujo\u010d mejni prehod med dr\u017eavama se nahaja 30 kilometrov zahodno od Amritsarja<\/strong>, kjer vsak ve\u010der pred son\u010dnim zahodom uprizorijo sve\u010dano zaprtje meje. Prireditev je tako pompozna in ki\u010dasta, da je postala \u017ee prava atrakcija za \u0161tevilne doma\u010de domoljubne navdu\u0161ence in radovedne\u017ee, ter seveda turiste. Na indijski strani so postavljene tribune za tiso\u010de ljudi, ki prav vsak dan v velikem \u0161tevilu ekstati\u010dno vpijejo, mahajo z rokami in vihtijo indijske zastavice, medtem ko na glavni \u00bbpromenadi\u00ab uprizarjajo razno razne performanse. Na primer, \u017eenske imajo \u010dast z veliko indijsko zastavo te\u010di sem in tja po promenadi, tudi Irena je dobila svojo prilo\u017enost, hehe. Imajo celo moderatorja v akciji, ki naokoli ska\u010de v svoji \u0161u\u0161ljavi trenerki, z mikrofonom v roki in vzklika razne navija\u0161ke parole, na katere se ob\u010dinstvo navdu\u0161eno odziva. Kot na fuzbal tekmi. Na pakistanski strani je scena podobna, a ob\u010dinstvo (na videz) malo bolj zadr\u017eano. Dogajanje se odvija pod budnim o\u010desom vojakov v \u00bbparadnih\u00ab uniformah, ki mrkih obrazov hodijo naokoli in sku\u0161ajo obvladovati tipi\u010den nered, ki nastane, ko se na enem mestu zbere na tiso\u010de Indijcev. Eden izmed vojakov je Igorja v enem momentu prav napizdil, ker mu je ponesre\u010di na tla padla majhna plasti\u010dna indijska zastavica.<\/p>\n

Glavni \u00bbperformans\u00ab se kajpak zgodi na koncu, ko \u010dastne \u010dete na obeh straneh meje uprizorijo prav sme\u0161ne, skorajda teatralno-plesne to\u010dke v stilu silovitih kora\u010dnic, besnega salutiranja in voja\u0161kih vzklikov ter tako sku\u0161ajo izpasti bolj frajersko kot nasprotna stran. \u010cisto na koncu sledi spustitev obeh zastav, kratko rokovanje predstavnikov obeh gard in silovito zaprtje mejnih vrat. Konec! See you again tomorrow!<\/p>\n

In tako se kon\u010dajo formalnosti na meji do naslednjega jutra in edina kopenska vez med tema tradicionalno skreganima dr\u017eavama ostane tesno zaprta \u010dez no\u010d. Tako kot vsako, bolj ali manj sve\u010dano mno\u017ei\u010dno zborovanje v Indiji, tudi slavnostno zaprtje mejnega prehoda Attari-Wagah<\/strong> ni skoparilo z nenavadnimi prizori in obilo prilo\u017enostmi za kako dobro fotko\u2026<\/p>\n\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zgodba o razpustitvi velike britanske indijske kolonije leta 1947 in njeni razdelitvi na novoustanovljeni prete\u017eno muslimanski dr\u017eavi Pakistan in Banglade\u0161 ter prete\u017eno hindujsko Indijo je \u017ealostna zgodba o verskem nasilju, ki se je sledilo v \u010dasu teh pomembnih geopoliti\u010dnih sprememb po koncu druge svetovne vojne. Po mnenju nekaterih prehiter umik britanskih oblasti in nara\u0161\u010dajo\u010de nacionalisti\u010dne […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":6149,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3,57],"tags":[62,22,8],"class_list":["post-6146","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-bizarno","category-indija","tag-ceremonije","tag-literatura","tag-zgodovina"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6146","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=6146"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6146\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=6146"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=6146"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=6146"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}