{"id":6244,"date":"2013-02-26T13:30:56","date_gmt":"2013-02-26T13:30:56","guid":{"rendered":"http:\/\/arhiv.svetovno.si\/?p=6244"},"modified":"2013-02-26T13:30:56","modified_gmt":"2013-02-26T13:30:56","slug":"angkor-blisc-in-beda-kambodze","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.svetovno.si\/?p=6244","title":{"rendered":"Angkor – bli\u0161\u010d (in beda) Kambod\u017ee"},"content":{"rendered":"

Kambod\u017ea je v zadnjih 500 letih svoje zgodovine prestala veliko hudega. Skozi vsa ta stoletja so morali njeni prebivalci hlap\u010devati bodisi pod Tajci, ki so v dr\u017eavo vdirali z zahoda, bodisi Vietnamci, ki so jih napadali z vzhoda. V drugi polovici 19. in v prvi polovici 20. stoletja je bila Kambod\u017ea del tako imenovane Francoske Indokine (kolonije, ki se je raztezala \u010dez velik del JV Azije) in v tem \u010dasu do\u017eivljala dolo\u010den gospodarski in kulturni razcvet. Nato pa je 70. letih prej\u0161njega stoletja na vrsto pri\u0161la prava no\u010dna mora v obliki dr\u017eavljanske vojne, mno\u017ei\u010dnega pobijanja ter mednarodne izolacije, kar je dr\u017eavo popolnoma ohromilo in prebivalce pognalo v neizmeren obup (glej post Noben se ve\u010d ne smeji…<\/a>).<\/p>\n

\"\"<\/a>
_na obmo\u010dju severozahodne Kambod\u017ee se nahaja na stotine templjev_<\/figcaption><\/figure><\/p>\n
\"\"<\/a>
_tipi\u010den vsakdanjik v okolici templjev_<\/figcaption><\/figure>\n

\"\"<\/a>
_Banteay Srei, kljub svoji relativni majhnosti, velja za enega najlep\u0161ih templjev v Angkorju zaradi svoji detajlnih rezbarij_<\/figcaption><\/figure><\/center><\/p>\n

\u0160ele v zadnjih 15-20 letih so se stvari dokon\u010dno umirile in je tako napo\u010dil \u010das za obnovo razsute dr\u017eave in osiroma\u0161enih \u017eivljenj njenih ljudi. In tu eno vidnej\u0161ih vlog igra Angkor<\/strong>, ena izmed najimenitnej\u0161ih svetovnih zgodovinskih atrakcij, ki je Kambod\u017eo iz obskurnosti potegnila nazaj med \u017eive. Kot sva \u017ee opisovala v prej\u0161njih postih, so predniki dana\u0161njih prebivalcev Kambod\u017ee svoj \u010das tvorili eno najmogo\u010dnej\u0161ih kraljevin v tem koncu sveta, Imperij Kmerov. V tem \u010dasu so zgradili eno najve\u010djih in najimpozantnej\u0161ih prestolnic na svetu, polno velikanskih in pompoznih templjev, ki so se v veliki meri ohranili do danes. Vsega skupaj so Kmeri na \u0161ir\u0161em obmo\u010dju dana\u0161nje severozahodne Kambod\u017ee zgradili na stotine templjev, ki se razprostirajo na povr\u0161ini ve\u010d kot 400 kvadratnih kilometrov. A najbolj jeba\u010dka med njimi sta gotovo Angkor Wat in Bayon, oba po svoji arhitekturi in videzu precej unikatna in podobna ni\u010demur, kar bi lahko videli kjerkoli drugje.<\/p>\n

Stvar je resno fascinantna. \u010ce te mikajo zgodovina, umetnost, arhitektura ali pa\u010d velika \u010dudesa \u010dlove\u0161tva, je to definitiven sight to behold<\/em>. No, kar nekaj jih je, a kot re\u010deno Angkor Wat<\/strong> in Bayon<\/strong> sta glavna. Prvi je bil zgrajen nekje v 12. stoletju kot tempelj, posve\u010den hindujski mitologiji. Zgradba je velikanska, celoten kompleks je postavljen na kar 200 hektarjih zemlje. Vsepovsod so prisotne kamnite rezbarije, ki upodabljajo bitke, bogove, kralje, plesalce, prizore iz vsakdanjega \u017eivljenja, itd. Iz osrednjega dela templja v nebo \u0161trli pet velikih stolpov, katerih \u0161pi\u010dke naj bi upodabljale brste\u010de lotosove cvetove. Ti so \u0161e posebej fotogeni\u010dni ob jutranji zarji na zahodni strani templja, od koder lahko opazuje\u0161 njihovo silhueto z vzhajajo\u010dim soncem v ozadju. Aaaah…<\/p>\n

\"\"<\/a>
_tempelj Angkor Wat ob son\u010dnem vzhodu_<\/figcaption><\/figure>
\n\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a><\/center><\/p>\n

Drugi tempelj se imenuje Bayon in je po svoje \u0161e bolj zanimiv. Nastal je pod okriljem zelo pragmati\u010dnega kmerskega vladarja Jayavarmana VII., predanega budista, ki je dal zgraditi tudi cel kup drugih bajno lepih in veli\u010dastnih templjev (z veliko budisti\u010dne simbolike), ki \u0161e danes stojijo. Bayon, njegov najve\u010dji dose\u017eek, je zgradba, ki jo krasi 54 stolpov in na vsakem stolpu so vklesani po \u0161tirje velikanski kamniti obrazi (vsak obrnjen v svojo smer neba). Torej ve\u010d kot 200 obrazov, vsi enaki, in ni povsem jasno, koga naj bi upodabljali (morda kar samega kralja). Noro hudo in kar malo nadnaravno vse skupaj. Aaaah…<\/p>\n

\"\"<\/a>
_tempelj Bayon_<\/figcaption><\/figure>
\n\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a><\/p>\n

Za ogled Angkor Wat-a, Bayon-a ter cele serije drugih templjev sva porabila kar tri polne dni od jutra do ve\u010dera prakti\u010dno, kar je vklju\u010devalo ure in ure predhodnih logisti\u010dnih priprav. Kaj si bova ogledala, v kak\u0161nem vrstnem redu, koliko \u010dasa bova porabila za ogled najve\u010djih templjev, ob katerih urah (da se izogneva najve\u010dji vro\u010dini in najve\u010djemu navalu mno\u017eic), s kak\u0161nim transportnim sredstvom se bova gibala naokoli (bicikel, taxi, tuk-tuk, pe\u0161, …), itd.? Je bil kar projekt in na koncu vsakega dneva ogledov sva bila po\u0161teno zjebana, a vseeno zelo pote\u0161ena od vsega videnega. Vmes sva si tud kak dan frej vzela in ga pre\u017eivela v bli\u017enjem mestu Siem Reap<\/strong>, kjer sva bila nastanjena. In to v dru\u017ebi zelo hude ekipce samih starih znancev \u2013 Farokh (njega itak poznate), Francoza Seb in Laurence (Igorjeva sopotnika iz Indonezije, glej post Lepi nasmehi all around…<\/a>) ter Avstralka Michaela (Irenina frendica iz joga centra Sadhana v Nepalu). Skratka, zabavno kot vedno.<\/p>\n

\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a><\/p>\n

Angkor Wat je pravi biser Kambod\u017ee, nacionalni simbol, zaradi katerega dr\u017eavo sedaj vsako leto obi\u0161\u010de na milijone turistov. Ni slabo. Porast turizma gotovo izdatno pomaga lokalnemu prebivalstvu. Obstaja pa tudi druga plat te zgodbe, ki se vrti okoli pogoltnega zaslu\u017ekarstva, tudi na ra\u010dun slab\u0161ega \u017eivljenjskega standarda tamkaj\u0161njih ljudi, ki \u017eivijo na pode\u017eelju, in celo obstoja nekaterih, komaj \u0161e stoje\u010dih templjev. Namre\u010d nekateri doma\u010di (in tuji) investitorji v tamkaj\u0161nje turisti\u010dne kapacitete so preko politi\u010dnih vez hitro za\u010deli unov\u010devati svoje vlo\u017eke. Celoten arheolo\u0161ki center \u017ee kar nekaj let preko koncesije upravlja neka kambo\u0161ko-vietnamska zasebna dru\u017eba, izklju\u010dno za profit, in po nekih ocenah naj bi bilo zgolj 28% denarja od prodanih vstopnic namenjenega templjem, ki so vzdr\u017eevanja in restavriranja hudo potrebni (ve\u010dina denarja za obnovo arheolo\u0161kih zgradb prihaja v obliki donacij od dr\u017eav, kot so Japonska, Ju\u017ena Koreja in Francija). Mimogrede, tridnevna vstopnica za ogled templjev stane 40 dolarjev.<\/p>\n

Tudi sicer je Siem Reap, bli\u017enje turisti\u010dno mesto, ki slu\u017ei kot odsko\u010dna deska za izlete na obmo\u010dja, kjer se nahajajo templji, do konca natrpan s hoteli, guest house<\/em>-i, restavracijami in pubi. Turistov je toliko, da so morali za\u010deti \u00bbtradicionalne\u00ab spominke, ki se prodajajo na ulicah in v \u0161tacunah, uva\u017eati iz Kitajske. Tudi elektri\u010dni mrki so pogosti, da ne govorimo o pomanjkanju vode v naseljih zunaj mesta, ki o\u010ditno te\u017eko shaja s potrebami masovnega turizma. Siem Reap je kot regija, kljub turizmu in tuji pomo\u010di, ena najrevnej\u0161ih v dr\u017eavi.<\/p>\n

\"\"<\/a>
_kitajski turisti namakajo v svoje nogice v ribji pedikuri sredi glevne ulice v Siem Reap-u_<\/figcaption><\/figure>\n

Kdorkoli, ki se v mestu ukvarja z gostinstvom ali zagotavljanjem preno\u010di\u0161\u010d, bo trdil enako, da je korupcija velik problem in podkupovanje uradnikov nekaj povsem vsakdanjega, da biznis lahko normalno funkcionira. Obstajajo tudi razno razne siroti\u0161nice, ki dobronamerne in naivne turiste pozivajo k denarnim prispevkom za tamkaj\u0161nje otroke, ki pa v ve\u010dini primerov sploh niso sirote. Al-Jazeera je dve leti nazaj objavila precej odmeven undercover <\/em>prispevek o problematiki kvazi siroti\u0161nic v Kambod\u017ei. Poleg tega pa v okolici templjev tudi mrgoli otrok, ki prodajajo spominke. Prav neverjetno, nekateri izmed njih so ful pametni, znajo dobro angle\u0161ko in zato tudi dobro prodajajo. \u0160olo pa po vsej verjetnosti redno \u0161pricajo…<\/p>\n

\"\"<\/a>
_v okolicah templjev mrgoli otrok, ki prodajajo spominke in ostalo_<\/figcaption><\/figure>\n

Zato pa\u010d celotna zgodba okoli tega res fascinantnega arheolo\u0161kega centra v marsikaterem pogledu tudi razo\u010dara. V tej dr\u017eavi med politi\u010dno in gospodarsko elito vlada huda moralna sprevr\u017eenost in to vzdu\u0161je se \u0161iri na vse sloje dru\u017ebe, razen tistega najni\u017ejega, ki ostaja povsem marginaliziran.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kambod\u017ea je v zadnjih 500 letih svoje zgodovine prestala veliko hudega. Skozi vsa ta stoletja so morali njeni prebivalci hlap\u010devati bodisi pod Tajci, ki so v dr\u017eavo vdirali z zahoda, bodisi Vietnamci, ki so jih napadali z vzhoda. V drugi polovici 19. in v prvi polovici 20. stoletja je bila Kambod\u017ea del tako imenovane Francoske […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":6255,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[65,38,19,28],"tags":[7,30,39,8],"class_list":["post-6244","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-kambodza","category-poglobljeno","category-skljoc-skljoc","category-vandranje","tag-arhitektura","tag-atrakcije","tag-druzbapolitika","tag-zgodovina"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6244","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=6244"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6244\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=6244"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=6244"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=6244"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}