{"id":787,"date":"2011-03-02T01:53:19","date_gmt":"2011-03-02T01:53:19","guid":{"rendered":"http:\/\/arhiv.svetovno.si\/?p=787"},"modified":"2011-03-02T01:53:19","modified_gmt":"2011-03-02T01:53:19","slug":"peru-nekoc-in-danes","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.svetovno.si\/?p=787","title":{"rendered":"Peru neko\u010d in danes"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/a>Potovati po Peruju je nekako tako, kot bi potoval po Gr\u010diji ali Tur\u010diji in vsepovsod sre\u010deval ostanke anti\u010dne Gr\u010dije, le da v tem primeru odkriva\u0161 zapu\u0161\u010dino starih ljudstev, ki so na tem obmo\u010dju \u017eivela na tiso\u010de let, in katerih obi\u010daji se \u0161e danes odra\u017eajo v vsakodnevnih navadah dela prebivalstva. Prepri\u010danje, da so skozi celotno zgodovino Peruja do prihoda \u0160pancev bili Inki<\/strong> \u00bbalfa in omega\u00ab vsega, je napa\u010dno. Slednji so tvorili zgolj eno izmed zadnjih ljudstev, ki je na tem obmo\u010dju prevladalo nad vsemi ostalimi in v relativno kratkem \u010dasu ustvarilo ogromen imperij (dale\u010d izven meja dana\u0161njega Peruja), ki pa so ga \u0160panci nato s presenetljivo lahkoto popolnoma uni\u010dili. Tako sva se na najini poti od Lime proti jugu marsikaj nau\u010dila o ljudstvih, kot so Huari, Paracas, Nasca, Chincha in seveda Inca. Vsako izmed teh je prvotno \u017eivelo na svojem teritoriju, kjer je oblikovalo svoj na\u010din \u017eivljenja, nekatera pa so z nadaljnjim \u0161irjenjem nato asimilirala obi\u010daje in znanje ostalih premaganih ljudstev (v smislu agrikulture, tekstila, keramike, gradnje mest, itd.). Inki so bili zadnje kraljestvo, ki je svojo politi\u010dno in versko dominacijo raz\u0161irilo nad prakti\u010dno vsa ljudstva severo-zahodne obale Ju\u017ene Amerike in centralnega dela Andov. In potem je pri\u0161el Francisco Pizarro s svojo \u010detico konkvistadorjev in vse razjebal\u2026<\/p>\n

Pachacamac<\/strong><\/span><\/p>\n

Prvi stik z zgodovino predkolonialnih civilizacij sva do\u017eivela v arheolo\u0161kem centru Pachacamac<\/strong> na obrobju Lime (beri tudi prispevek Welcome to Lima, Peru<\/a>), velikem romarskem mestu, ki je ve\u010dji del obstoja pripadalo ljudstvu Huari<\/strong>, nato pa Inkom, ki so to obmo\u010dje osvojili v 15. stoletju na\u0161ega \u0161tetja. V samem kompleksu ni kaj dosti zgradb ohranjenih, \u0161e najlep\u0161e se vidi zgradba, imenovana Mamacona<\/em>, ki je bila v \u010dasu Inkov posve\u010dena vzgoji deklet, ki so slu\u017eile inkovskemu kralju in bogovom (zadol\u017eene so bile za pripravo ritualov, ipd.).<\/p>\n

\"\"<\/a>\"\"<\/a><\/p>\n

Paracas<\/strong><\/span><\/p>\n

Museo Regional de Ica<\/strong> je odli\u010den, majhen muzej v Ici<\/strong>, zalo\u017een z najrazli\u010dnej\u0161imi najdbami ljudstva Paracas<\/strong>, med njimi tudi mumificiranimi telesi. Najbolj zanimive so prav gotovo \u0161tevilne umetno deformirane lobanje (majhnega otroka, ko ima \u0161e mehko lobanjo, so privezali na \u00bbnatezalnik\u00ab), ki so v tistih \u010dasih izra\u017eale bodisi lepoto ali statusni simbol. Bolj kot si imel raztegnjeno glavo, ve\u010dji \u00bbcar\u00ab si bil, preprosto re\u010deno\u2026<\/p>\n

\"\"<\/a>\"\"<\/a><\/p>\n

Nasca<\/strong><\/span><\/p>\n

Nekaj ur stran od Ice se nahaja mesto Nasca<\/strong>, znano po skrivnostnih slikah in linijah, takoimenovanih geoglifih, ki so jih pradavna ljudstva vrisala v pu\u0161\u010davska tla nekje med leti 300 pr.n.\u0161t. in 700 n.\u0161t. Med njimi je pribli\u017eno 70 slik \u017eivali ali rastlin, nekatera precej ogromna (tudi do 300 metrov), zato si jih ve\u010dina obiskovalcev ogleda kar iz zraka (s preletom v majhnem letalu). Midva sva ta del presko\u010dila, sva pa o slikah marsikaj zanimivega prebrala. Med drugim tudi to, da nobenemu pravzaprav ni povsem jasno, zakaj so jih takratni prebivalci sploh narisali. \u0160e najbolj verjetna je bojda razlaga, da so slike uporabljali kot astronomski koledar za planiranje sezon obdelave polj. S pomo\u010djo slik so lahko pribli\u017eno napovedali prihod de\u017eja, kolikor ga tam pa\u010d pade (beri: zelo, zelo malo). \u010ce vas zanimajo podrobnosti, si ve\u010d lahko preberete tukaj<\/a>). Obstajajo pa seveda tudi druge, bolj divje, teorije. Na primer ta, da so takratna ljudstva navezala stik z zunajzemeljskimi bitji in so slike slu\u017eile kot pristajalne steze za njihove ladje. How cool is that\u2026 \ud83d\ude42<\/p>\n

Nekaj podobnega slikam v Nasci sva le uspela videti na lastne o\u010di in sicer na najinem izletu okoli oto\u010dja Ballestas<\/strong> (glej post Utrinki: Morski levi, pelikani, pingvini, delfini, \u2026<\/a>). Na poti do otokov smo se ustavili ob delu obale, kjer je v klif vrisana ogromna slika, podobna sve\u010dniku (od tod tudi ime Candelabra<\/em>), velikosti 126m dol\u017eine in 72m \u0161irine, ki naj bi nastala v \u010dasu, ko so tu \u017eivela ljudstva Paracas ali Nasca. Spet o izvoru slike kro\u017eijo najrazli\u010dnej\u0161e teorije, ki razlagajo, da imajo prste vmes bodisi bogovi, bodisi vesoljci, bodisi je vse skupaj en po\u0161ten nateg\u2026<\/p>\n

\"\"<\/a>\"\"<\/a><\/p>\n

Machu Picchu, Cusco in “sveta dolina”<\/strong><\/span><\/p>\n

Gremo dalje. Ve\u010dina ljudi, ki obi\u0161\u010de Peru, si seveda obvezno ogleda najve\u010djo zgodovinsko atrakcijo de\u017eele (verjetno tudi samega kontinenta) \u2013 Machu Picchu<\/strong>. To skrivnostno inkovsko mesto je ostalo prakti\u010dno nedotaknjeno in neraziskano vse do za\u010detka 20. stoletja. \u0160panski osvajalci ga niso nikoli odkrili, zanj so vedeli le nekateri okoli\u0161ki staroselci. \u0160e danes zgodovinarji niso \u010disto prepri\u010dani, kdaj je mesto nastalo, \u010demu je sploh slu\u017eilo, in kdaj so ga njegovi prebivalci zapustili. In res je Machi Picchu nekaj posebnega. Le\u017ei visoko na hribu, iz doline ga ne vidi\u0161, je zelo dobro ohranjeno, saj prakti\u010dno vse stavbe \u0161e vedno stojijo. Rabila sva cel dan, da sva se prebila skozi dobr\u0161en del ulic, hi\u0161, teras, lukenj\u2026 Igor je bil celo tako vnet, da se je zeloooo zgodaj zjutraj (okoli 4:30) postavil v vrsto za prve avtobuse, ki peljejo iz doline na vrh do vhoda mesta, in bil tako eden izmed prvih 400 sre\u010dnih ovc, ki so dobile dovoljenje za vzpon na sosednjo goro Wayna Picchu<\/strong> (velja namre\u010d omejitev 400 ljudi na dan), s katere se ponujajo noro dobri razgledi na mesto in okoli\u0161ke planine, gora je pa tudi sama po sebi zelo zanimiva. Od spodaj zgleda kot zelo strma skala, za katero si misli\u0161, da je nemogo\u010de splezati gor, a ko hodi\u0161 po ozkih inkovskih potkah, se kar nekako priplazi\u0161 do vrha. \u0160e ve\u010d, tudi na tej gori stojijo ostanki zgradb, ki sodijo v sklop celotnega mesta Machu Picchu.<\/p>\n

\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a><\/p>\n

Inki (in tudi druga ljudstva pred njimi) so bili tako o\u010ditno pravi majstri, kar se ti\u010de gradnje na zelo te\u017ekih in nedostopnih terenih. Machu Picchu in nekatera druga mesta se dobesedno zlivajo s hribi in gorami, na katerih so postavljene. \u0160tevilne monumentalne zgradbe, kot so templji, pala\u010de in trdnjave, so povrh zgrajene iz masivnih kamnitih blokov, za katere spet noben ne ve \u010disto to\u010dno, kako so jih uspeli zlo\u017eiti skupaj brez uporabe \u017eerjavov ali drugih zapletenih orodij. Tudi ceste so na veliko gradili, celotno inkovsko kraljestvo je bojda prepletalo ve\u010d 30.000 km cest oz. poti, ponekod speljanih po zelo zajebanem gorskem terenu. En primer je lepo viden v Machu Picchuju, kjer se steza prek majhnega inkovskega mostu po\u010dasi povzpne po cca. 600-metrski navpi\u010dni steni (glej fotografije spodaj). Crazy. Vse te primere gradenj ne vidi\u0161 le v Machu Picchuju, pa\u010d pa po \u0161tevilnih krajih v tamkaj\u0161nji obse\u017eni dolini, imenovani El Valle Sagrado<\/strong> (sveta dolina), ki je veljala za center inkovske dr\u017eave s Cuscom<\/strong> kot glavnim mestom. Tu nekatere stare \u0161panske kolonialne stavbe stojijo kar na temeljih inkovskih zgradb, ki niso bile nikoli do konca poru\u0161ene med \u0161panskimi vojnimi pohodi. Cusco tudi danes velja za prestolnico regije, saj slu\u017ei kot glavno izhodi\u0161\u010de za obisk bli\u017enjih znamenitosti. Poleg turisti\u010dnih kapacitet pa ponuja tudi zelo dober vpogled v vsakdanje dru\u017ebeno in kulturno \u017eivljenje \u00bbgorskega\u00ab dela prebivalstva Peruja, ki ga pove\u010dini sestavljajo potomci staroselcev.<\/p>\n

\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a><\/p>\n

\u0160e ena omembe vredna inkovska specialiteta so terase, na katerih so pridelovali zelenjavo (ve\u010dinoma krompir). Terase so bile obi\u010dajno zgrajene na strmih pobo\u010djih, ker so bila polja tako bolje izpostavljena son\u010dni svetlobi, povrh pa so bila za\u0161\u010ditena pred poplavami v dolinah. Lepe primere teras sva zopet videla v Machu Picchuju in Ollantaytambi<\/strong>, \u0161e enem pomembnem inkovskem sredi\u0161\u010du v “sveti dolini”.<\/p>\n

\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a><\/p>\n

Tako. Na to temo bi lahko \u0161e marsikaj napisala, pa verjetno nima smisla, ker je tako ali tako vse na internetu. Dejstvo je, da te ob obisku Peruja dobesedno posrka v raziskovanje njegove zgodovine, tudi \u010de nisi ne vem kako vnet ljubitelj zgodovine. Kot npr. Irena\u2026 \ud83d\ude42<\/p>\n

In danes?<\/strong><\/span><\/p>\n

Preostali del zgodovine po prihodu \u0160pancev se je odvijal, lahko bi rekli, po ustaljenem ju\u017enoameri\u0161kem kopitu. Popolna eksploatacija naravnih resursov in zatiranje staroselskega prebivalstva s strani kolonialnih sil, ustanovitev neodvisne dr\u017eave v za\u010detku 19. stoletja ter po\u010dasna (in pogosto tudi krvava) pot k demokratizaciji. Dr\u017eava je bila od nekdaj politi\u010dno in socialno izrazito turbulentna. Do pred kakih 15 let nazaj tudi zelo nevarna. Korupcija, voja\u0161ki udari, teroristi\u010dni napadi, splo\u0161ne stavke in protesti so bili pogost pojav, \u0161e posebej v osemdesetih (v Museo de la Naci\u00f3n<\/strong> je razstavljena zelo zanimiva fotografska razstava, ki prikazuje nasilje in ostale pizdarije iz tistega obdobja). No, danes je ve\u010dina dr\u017eave relativno varna za popotnike, \u010deprav vidi\u0161 rev\u0161\u010dino vsepovsod. In \u0161e vedno vlada precej\u0161na politi\u010dna negotovost. Prav te dni v Peruju poteka finale predsedni\u0161kih volitev, kjer se v drugem krogu za zmago merita kandidata Ollanta Humala in Keiko Fujimori. Kandidatura slednje je \u0161e posebej kontroverzna, saj gre za h\u010di zloglasnega Alberta Fujimorija, biv\u0161ega perujskega predsednika iz devetdesetih let, ki slu\u017ei tridesetletno zaporno kazen zaradi obsodb korupcije (in celo politi\u010dnih umorov) v \u010dasu njegovega predsedovanja.<\/p>\n

Kljub vsemu du\u0161a starih indijanskih ljudstev v Peruju v resnici nikoli ni izginila, nasprotno, velik del dana\u0161njega prebivalstva \u0161e vedno sestavljajo njihovi direktni potomci, ki \u017eivijo prete\u017eno v vi\u0161je le\u017ee\u010dih pokrajinah, in nekateri izmed njih \u0161e vedno ponosno govorijo stare jezike, kot sta Quechua<\/em> in Aymara<\/em> (to \u0161e bolj velja za najino naslednjo dr\u017eavo Bolivijo). Stari, predvsem inkovski, verski animisti\u010dni obi\u010daji (in tudi drugi) so prav tako del vsakdanjega \u017eivljenja Peruj\u010danov v obliki festivalov in ostalih dogodkov, posve\u010denih Pachamami<\/em>, Materi Zemlji. In nenazadnje tudi sama politika dr\u017eave je \u010dedalje bolj usmerjena k ohranjanju te kulturne dedi\u0161\u010dine, zato je Peru ena izmed redkih ju\u017enoameri\u0161kih dr\u017eav, kjer je mo\u010dno prisoten tisti pravi utrip stare Ju\u017ene Amerike.<\/p>\n

\"\"<\/a>\"\"<\/a>\"\"<\/a><\/p>\n

<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Potovati po Peruju je nekako tako, kot bi potoval po Gr\u010diji ali Tur\u010diji in vsepovsod sre\u010deval ostanke anti\u010dne Gr\u010dije, le da v tem primeru odkriva\u0161 zapu\u0161\u010dino starih ljudstev, ki so na tem obmo\u010dju \u017eivela na tiso\u010de let, in katerih obi\u010daji se \u0161e danes odra\u017eajo v vsakodnevnih navadah dela prebivalstva. Prepri\u010danje, da so skozi celotno zgodovino […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":812,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[34,38,19],"tags":[30,39,20,8],"class_list":["post-787","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-peru-koordinate","category-poglobljeno","category-skljoc-skljoc","tag-atrakcije","tag-druzbapolitika","tag-folklora","tag-zgodovina"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/787","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=787"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/787\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=\/"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=787"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=787"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svetovno.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=787"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}